info akcije magazine id mail english
02DelavnicaDobro : slaboKritika : polemikaPisma bralcev
30. 1. 2008

Prometno-tehnični pogled na mesto

Južni vstop v Ljubljano


Ljubljana ima nov most in s tem nov vstop v mesto. Razprava, ali je potreben ali pa bi bilo na njegovem mestu smotrneje urediti zeleno oazo na južnem robu mestnega središča, je bila dolga in polemična. Ta prispevek govori o tem, v kakšen prostorski kontekst je most postavljen in v čem izboljšuje kakovost bivanja v prestolnici.

Novi most povezuje levi in desni breg potoka Gradaščica v neposredni bližini Trnovske cerkve. Bregova so začeli urejati že v tridesetih letih prejšnjega stoletja po načrtih arhitekta Plečnika. Takrat je potok še predstavljal južni rob mesta, Plečnik pa je v urbanističnem načrtu iz leta 1928 v njem videl pomembno urbanistično potezo, ob kateri naj se nizajo parki. Po njegovih načrtih je bil v celoti urejen le spodnji del vodotoka ob izlivu v reko, kjer potok teče v popločeni strugi, nad njo pa potekajo ozke peščeve poti, ki se navezujejo na ulični prostor. Uličnemu prostoru je bila pri načrtovanju namenjena enaka mera pozornosti - v ureditev so vključena obstoječa kostanjeva drevesa, ki so jih dopolnili z novimi, mednje razporedili klopi in ustvarili nov kvaliteten mestni ambient.

Od takrat je preteklo skoraj osemdeset let in celoten kontekst se je močno spremenil. Med drugim se je mesto z novimi stanovanjskimi soseskami razširilo precej proti jugu in doseglo nov južni rob - barjansko avtocesto, ki mesto navezuje na širši prostor. Slednje je bilo tudi eden od najmočnejših argumentov za nov most v izteku glavne mestne avenije, ki naj le-to na najkrajši in najhitrejši način poveže s svetom. Novi most tako stoji na sečišču dveh pomembnih mestnih potez zelo različnega značaja – z zelenjem in vodo zaznamovanih poti in ulic ob potoku Gradaščica in osrednje mestne avenije.

Ob dokončanju del skušamo razumeti značaj prostora, ki je nastal z novo ureditvijo. Iz cestnega prostora most z navezovalnimi cestami deluje kot široka popločena cestna površina, iz katere se odpirajo široki in nedefinirani pogledi po okolici. Pri pogledih vzdolž nabrežij novo podobo definirata masivni betonski podpori, ki most sidrata v nabrežja potoka, in eleganten lok, kakršnih smo vajeni s premostitvenih objektov v avtocestnem prostoru. Načrtovalci so intervencijo v prostor razumeli predvsem kot cestno povezavo, ki naj omogoča nemoten pretok vseh vrst prometa iz in v središče mesta, hkrati pa so se nekje v ozadju zavedali, da rokujejo z občutljivim obvodnim prostorom s pomembnimi kvalitetnimi nastavki in potenciali. V duhu Plečnikove tradicije so tako nadaljevali peščeve povezave ob potoku, ob mostu oblikovali dostopna stopnišča k vodi, ob potoku zagotovili utilitarna sedišča v obliki visokih betonskih stopnic, prostor pod mostom pa naredili zračen in enostavno prehoden in ga tudi izbrano tlakovali.

Ob zaključku ostaja vtis, da je vodilni motiv nove ureditve nova cestna povezava med središčem mesta in barjansko avtocesto. Potencial za bogato ozelenjeno sprehajališče ob vodotoku z opremo in ureditvami, ki bi služila potrebam in dejavnostim sodobnega meščana, ostaja neizkoriščen. Sprehajališče je nerodno nadaljevanje Plečnikove zasnove le po formi in žal ne tudi po vsebini. To izhaja iz povsem drugačnega miselnega toka in razumevanja prostora mesta tistemu, ki je vodil ustvarjalca, na katerega zasnovo so se skušali navezati. Če je bila takratna ureditev odziv na potrebe in duh časa in je hkrati s premišljenimi arhitekturnimi intervencijami prostor nadgradila z novimi kvalitetami, to novi ureditvi ne uspeva. Ostaja le odraz duha tega časa tega mesta. Mesta, katerega razmišljanje kljub deklarativni zavezanosti trajnostnemu razvoju v praksi še vedno usmerja prometno-tehnični pogled na mesto. In mesta, kjer nekateri najpomembnejši vidiki kvalitete urbanega bivanja še niso del operativne agende mestnega razvoja, čeprav je očitno, da si tega srčno želi.

Ljubljana ima nov most. Lahko bi imela še veliko več!


Matej Nikšič

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.




projekt
Barjanska vpadnica

naslov
Trnovo, Ljubljana

arhitekt
Jurij Kobe

izvedba
2007
na vrh