Strokovna javnost je v novem študentskem domu na Poljanah prepoznala arhitekturni presežek in avtorjema Matiji Bevku in Vasi Peroviču podelila Plečnikovo nagrado za leto 2007. Dom sicer s svojo pojavnostjo nedvomno navdušuje, vendar se njegovih bistvenih zmot pri prostorskem načrtovanju ne sme prezreti.
Stavba se uglajeno umešča v obstoječe okolje. Z zazidalno linijo in s sivostjo fasade sledi izrazitejši Srednji zdravstveni šoli. Določa jo likovna dovršenost, ki se odraža v enotno oblikovanih detajlih in izbranih materialih ter opremi. Opazni so nekateri skrbni prostorski posegi, kot so izdatno osvetljevanje notranjščin z dnevno svetlobo in vključevanje narave z ozelenjenim notranjim atrijem ter parkom na severni strani. Zdi se, da je bila velika pozornost namenjena tudi skupnim prostorom. Le-ti so prostorni in odprti v prijetni ambient notranjega atrija.
Vendarprostori, namenjeni druženju, ostajajo prazni. V tem verjetno odseva ena izmed bistvenih nepremišljenosti projekta, t.j. ostri določitvi namembnosti prostorov. Naslednja je stroga ločitev javnega in zasebnega. Baza z vhodom, skupnimi prostori, servisi in notranjim atrijem predstavlja javni, stanovanjska trakta na njej pa zasebni del doma. Postopnih prehodov, ki bi omogočali npr. druženje manjših skupin na poti do sob, med njima ni. Tudi pri sobah do večjega premisleka ni prišlo. Njihove ureditve so nam s prednostmi in slabostmi znane že iz drugih domov. Tokrat sicer zgledno oblikovana veža z ugodno rešitvijo njene osvetlitve vodi v dvoposteljni sobi, ki pa še vedno predstavljata edini prehod v skupno kuhinjo. Če povzamemo: študent svojega obiska ne more sprejeti v sobi in ne v kuhinji, ne da bi zmotil cimra. S prijateljem lahko odide le v pritličje, v za druženje točno določene sobe, četudi je iz 3. nadstropja in že v pižami. Sicer poljudno predstavljen primer nam jasno prikaže posledice navedenih nepremišljenosti. Onemogočena je namreč tako popolna osamitev kot sproščeno druženje kjerkoli, s tem pa omejena ena temeljnih pravic posameznika, svobodna izbira pri rabi prostora.
Ne bi bilo torej bolje truda namesto striktnemu sledenju obliki kroga in krogca nameniti premisleku o značaju prostorov in načinu njihove rabe? Poleg tega so uporabljeni dragi materiali in oprema. Ograje balkonov in stopnišč so steklene. Luči in stoli so dela znanih oblikovalcev. Čez celotno fasado pa potekajo kovinska senčila, ki po pričevanjih študentov ne služijo svojemu namenu. Ne branijo ne pred soncem, dežjem in ne pred pogledi. Ne bi bilo koristneje standarda zviševati z boljšimi bivanjskimi pogoji in vlagati v iskanje možnosti gradnje enoposteljnih sob, ki so primernejši tip stanovanja za odraščajočega človeka? Da ne bo pomote, lepo oblikovano okolje vsekakor ni stranskega pomena, a dosegljivo je tudi z nižjimi stroški.
Študentski dom arhitektov Bevk Perović se tako izraža le kot estetsko preoblečena toga zasnova, ki se v temeljna vprašanja prostora ne poglablja. Višjo kakovost bivanja želi doseči z lepšo obliko in izbranimi materiali, medtem ko namembnost stavbe in potrebe študentov pušča ob strani. A arhitektura vendar ni oblikovanje predmetov, temveč ustvarjanje bivanjskega prostora.
Martina Malešič
na vrh
|
|
projekt
Študentski dom Poljane
naslov
Poljanska cesta, Ljubljana
arhitekti
Bevk Perović arhitekti
izvedba
2006
|
