info akcije magazine id mail english
02DelavnicaDobro : slaboKritika : polemikaPisma bralcev
7. 2. 2008

Kje je park?

Urejanje novega parka v Ljubljani se vleče desetletja


Severni mestni park. Ljubljana. Danes. Danes v zgodovini tega parka pomeni situacijo, v kateri je časovni okvir nastanka oz. bolje rečeno nastajanja parka skoraj neskončen, njegov prostorski okvir pa praktično brezmejno skrčen. Če Oto Pesner na bližnji železniški postaji že trideset let čaka na vlak, ki prihaja, je Ljubljana skupaj z njim čakala skoraj toliko let še na park, ki ga v njegovem polnem obsegu morda nikoli ne bo.

Ta utemeljeni sum izhaja iz pogoste prakse na področju urejanja prostora in graditve odprtih površin ter iz dejstva, da je bil po skoraj tridesetih letih lansko leto vendarle izveden Severni mestni park, natančneje njegov manjši del ob Železni cesti. V kolikor se bodo gradnje nadaljnjih faz parka odvijale z enako polževo hitrostjo, se takoj poraja vprašanje ali je za trenutno izvedeni park tako glede na lokacijo kot glede na velikost te zelene zaplate v mestu njegovo ime še primerno? Hkrati se morda celo bolj kot to, zastavlja tudi vprašanje ali v prostorskem kontekstu in časovnem okviru danes (tukaj in zdaj) ta park (še) lahko brani svoje izvorne programske in oblikovne poteze in ima vse-mestni in središčni pomen? To vprašanje se dotika nenehne draži načrtovalcev, kako ustvarjati brezčasne prostore, to je prostore, ki polno uporabo in zasedenost lahko dosegajo v kateremkoli družbenem, ekonomskem in političnem okviru, in jamčiti zanje. Vprašanja o (zajamčeni) kvaliteti odprtih prostorov so ključnega pomena predvsem v času naraščajoče dinamike sprememb in hitrosti procesov v prostoru, od povečanih dnevnih migracij do favoriziranja zasebnega pred javnim in hitrega razvoja, ki ga spremljata pritok tujega in domačega kapitala za vlaganje v različne pridobitne in storitvene dejavnosti kot tudi stanovanja.

V vsej tej dinamiki sprememb so odprte zelene površine pogosto ogrožene. Hkrati pa so potrebe po zagotavljanju javnih odprtih površin jasno izražene. Tako ni pomembno le, da parki so, temveč je pomembno, da so, če se izrazim v žargonu miselne igrice memo, prav in na pravem mestu. Vse skupaj pa le ni tako preprosto kot igrica memo, v kateri igralec soigralcu postavi skrito kombinacijo barvnih čepkov, ki jo mora le-ta uganiti. Za vsak pravilno lociran barvni čepek prejme črno zastavico, ki pomeni je prav in na pravem mestu. Belo zastavico prejme igralec takrat, kadar ugane barvo čepka, zgreši pa njegovo pozicijo v kombinaciji. Ali je Severni mestni park mogoče označiti z belo zastavico, ki potem takem pomeni je prav, vendar ni na pravem mestu ali je vendarle zadetek v črno in pomeni, je prav in na pravem mestu? Današnja verzija Severnega mestnega parka, zelena zaplata ob Železni cesti, prav gotovo maha z belo zastavico. To še ne pomeni, da se predaja, prav nasprotno! Opozarja, da je prav, vendar za voljo svoje majhnosti ni na pravem mestu oz. je na premalo mestih. Podobni parki, kot je današnji Severni mestni park, ki ga odlikujeta dobra programska in prostorska členitev in s tem privlačnost za različne uporabnike, še posebej otroke in mladostnike, so kot zeleni žepi želeni in potrebni gradniki celotnega mesta. Kot lokalni parki, ki ustrezajo potrebam lokalnega prebivalstva, bi po pravilih igrice memo povsod dobili črno zastavico. Severni mestni park pa črno zastavico lahko dobi le pod pogojem, da kolikor je mogoče hitro nastane v celotnem obsegu in ob zagotovitvi ustrezne dostopnosti in povezav s celotnim mestom. Z rastjo mesta izraz severni za ta park postaja vedno manj izrazit. Mestni pa park je oz. lahko postane, če je uspešno vključen v mrežo kolesarskih in peš poti in mrežo tras javnega potniškega prometa. Dejstvo, da ga od novega potniškega centra loči le še nekaj let, sicer pa pet minut hoje, je le dodatna + točka zanj! V takih družbeno-ekonomsko-prostorskih okoliščinah je torej celoten (bodoči) Severni mestni park prav in na pravem mestu. Želimo si lahko le, da za dvig črne zastavice ne bomo stali, čakali in peli ... in že spet se zavem, da sanjam že trideset let.


Barbara Goličnik

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Svetlana
Sanja večina ...., 5.12. 2008, 08:52

Žal tukaj samo par besed - veliko nas sanja že leta in leta .... Velika mesta v svetu imajo parke v katerih se zgubiš, navdušuješ nad floro, živali so v teh parkih našle svoj dom.... In z določeno kulturo in počasno prevzgojo (in nadzorom, kateri ni v vsakem primeru slab) ni opaziti večjega vandalizma. V parke so vključili prijetne elemente-zimski čas prinese drsališče, pomladni cvetoče zaplate, poletni prostore za kotlkanje in podobno. In za vedno nam ostanejo sprehodi, klopce ....

Milena
groza in obup, 12.11. 2009, 10:46

ta park je že popolnoma uničen. Kjer je ta leva zgornja slika posneta, ponavadi ob petkih in koncertih mladi kar parkirajo in pustijo odprta vrata avta da se sliši do konca privita gasba, čez cesto nihče ne mroe spati. Naslednji dan je park kot deponija. Teh smeti nihče ne očisti po tedne in tedne.

Ker ni nobenega varovanaj, je ta park postal živo leglo pijane mladine in narkomanov.

Čestitke


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


projekt
Severni mestni park, 1.faza

naslov
Med Železno cesto, Robbovo ulico, Navjem in Župančičevo jamo, Ljubljana-Bežigrad

krajinska arhitektka
Šuklje Erjavec Ina

izvedba
2006
na vrh