info akcije magazine id mail english
02DelavnicaDobro : slaboKritika : polemikaPisma bralcev
1. 4. 2008

Spreobrnjena arhitektura

Mladinski hotel Celica


V središču Ljubljane, sredi avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto, je tudi svojevrstna znamenitost, hostel Celica. Ponuja edinstveno prenočišče v nekdanjih vojaških zaporih, kjer se arhitektura preliva z umetnostjo ter staplja z okoljem. Da je to hostel brez primere je bil mnenja fotograf Art, ki je v Ljubljano prišel iz San Francisca, prenočišče pa si je seveda izbral, ker ga je Lonely Planet razglasil za »hippest« hostel na svetu.

Metelkova mesto, središče alternativnih kulturnih, političnih in družbenih dejavnosti, ki segajo čez državne meje, je nastalo kot rezultat vztrajnih prizadevanj za emancipacijske cilje in danes nastopa proti negativnim težnjam svetovnega družbenega sistema. Celica, ki je znotraj Metelkove, je mednarodno odmeven primer arhitekturne prenove. Ne le mladinski hotel, temveč tudi simbolična preobrazba avstro-ogrskih zaporov v prostor svetlobe, barv, srečevanja in izmenjave izkušenj.

Temačna zgodovina osvetljenega prostora
Pod projekt hostel Celica se je podpisala umetniška skupina Sestava, v kateri so sodelovali arhitekti, dva slikarja, kipar ter umetnostna zgodovinarka. Prenova se je začela še pred obnavljanjem zgradbe, ko ob evropskem mesecu kulture leta 1997 skupina javno spregovorila o svojem koncepu. Temna zgodovina nekdanjega zapora jih je vzpodbudila k iskanju možnosti za preobrazbo, ki bi prostor osvetlila in ohranila njegovo zgodovinsko vrednost. Objekt, ki ga je zgradila Avstro-ogrska vojska v kompleksu belgijske kasarne v neposredni bližini ljubljanske železniške postaje, je kot zapor služil vse do leta 1991, ko je jugoslovanska vojska zapustila neodvisno Slovenijo. Takrat so prostor vojašnice zasegli mladi ustvarjalci, za katere so vojaški objekti predstavjali nov prostorski potencial za razvoj sodobne urbane kulture. Vzklila je ideja o galeriji in želja, da bi najbolj zaprti del vojašnice, nekdanje zapore, spremenili v najbolj odprt prostor.

Celice kot razstavni prostor
Dvajset zaporniških celic je danes preurejenih v bivalne. Celice pa niso le hotelske sobe, temveč tudi razstavni prostori, čez dan na ogled vsem obiskovalcem. Pri njihovem oblikovanju je sodelovalo več kot osemdeset domačih in tujih umetnikov. Pohištvo v celicah je del umetniškega učinka, a zelo funkcionalno postavljeno, tako da je izkoriščenost prostora velika. Ležišča so praviloma visoko nad tlemi in dostopna po lestvi. Poleg visoko postavljenih oken v zaporniških celicah, so umetniki vgradili dodatna okna in gostom omogočili pogled v okolico. Ohranili pa so rešetke na vratih in oknih celic. Študentje tekstilnega oblikovanja pod vodstvom slikarke Marjete Godler so hostel opremili s potiskanimi blazinami, tapiserijami in ročno tkanimi zavesami.

Iz negativnega v pozitivno
S preureditvijo so umetniki stavbo skušali spreobrniti iz negativne v pozitivno. V sobah so dodali okenske odprtine svobodnega človeka, nekdanjo sivo fasado je zamenjala pisana, topla. Stopnišče v hiši se zakluči s svetlo sobico brez rešetk na oknih, imenovano Kotiček miru. Prostor, namenjen kontemplaciji, molitvi in meditaciji vernih gostov je postavljena v najbolj odprt in svetel prostor na podstrehi. Nekdanji hodniki so iz prostora brez izhoda postali prostor ulice, kot reinterpretacija dubrovniškega Straduna (glavno odprto sprehajališče in zbirališče v Dubrovniku). Prevladuje oprema iz naravnih materialov, predvsem različnih vrst lesa, zaščitena le z oljnimi premazi. Materiali skušajo povezati sodobnost in tradicionalnost.

Celovitost estetskega izražanja
S celico smo v slovenskem prostoru dobili arhitekturo skupine ustvarjalcev, združenih na ideološkem nivoju, kar je svojevrsten fenomen. Zato na stavbo ne moremo gledati zgolj kot na estetsko arhitekturno celoto, temveč lahko v njej prepoznamo tudi etično držo oziroma moralno prepričanje skupine avtorjev. Objekt, ki prekipeva od ustvarjalnih energij, si prizadeva za spreobrnitev slabega v dobro in odlikuje ga njegova neponovljivost (v času in prostoru). Avtorji so želeli zanikati prevlado enoznačnosti, tudi z arhitekturnega vidika. Poleg tega je konceptualna arhitektura s svojo nenavadnostjo tudi finančno uspela, saj je našla odlično tržno nišo. Kmalu po začetku obratovanja pred slabimi štirimi leti je že postala ena od turističnih znamenitosti v Ljubljani.


Kaja Cencelj

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Svetlana
Iz negativnega v pozitivno, 5.12. 2008, 08:43

Tukaj naslov pove vse! Zakaj se tudi v nekaterih drugih primerih urbanisti+arhitekti ne držijo, za mesto, takšnih prijaznih "potez". In čeprav odbita in kolorita polna stavba ni slab element v sivem in depresivnem okolju. Obdržimo tisto dobro v starem, obnovimo in rezultati bodo odlični. Če pa gradimo nov objekt, ozrimo se in upravičimo njegov obstoj v okolju.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.






projekt
Mladniski hotel Celica

naslov
Metelkova ulica 8, Ljubljana

arhitekta
Janko Rožič, Ira Zorko

sodelavci
Aleksander S. Ostan, Nataša Pavlin, Gašper Drašler, Nadja Obersnel, Primož Gašperšič

umetniki
Vesna Krmelj, Jiri Kočica, Žiga Okorn

izvedba
2003
na vrh