info akcije magazine id mail english
02DelavnicaDobro : slaboKritika : polemikaPisma bralcev
6. 5. 2008

Tri invalidnosti sodobne arhitekturne kritike na slovenskem

5. del
Podobni ekscesi so v svetu kljub najrazličnejšim deviacijam vendarle redki. Pri nas bodo kmalu pravilo. Za vsako ceno, tudi za ceno kolektivne kritiške nezrelosti, se oblikuje podnebje, v katerem cvete šušmarstvo, vse drugo pa se mora pošteno potruditi, če hoče preživeti.

Proč s sentimentalno zgodbo o arhitekturni kritiki na način fiktivne »poetike samo-umevnosti«! Pri tem ni niti malo važno, ali gre za njeno nadaljevanje, preoblikova-nje ali prilagajanje. Teoretski substrat in sodbo kritika seveda lahko tudi dosledno razločimo. Toda če si moremo zamišljati teorijo brez kritike, kritike brez teoretske podlage NI. Arhitekturna teorija je stara in zares avtonomna veda. Če se tega zavedate, vam ni treba znova in znova izumljati ladijskega vijaka in vleči vso modrost samo iz svojih jeter.

Ves številni legion filozofov, od Platona in Aristotela do Schel-linga ali Hegla in Baudrillarda ali Deleuza, pa še koga bi lahko našteli, vam v re-snici ne pomaga, da bi bili tehtni, če ne veste za tisto rdečo nit, ki se vleče, denimo, od Hermogena iz Alabande do Rema Koolhaasa. Če kdo, potem vemo to mi, iz last-ne, ravnokar doživete ali celo še zmeraj doživljane osamosvojiteljske izkušnje: na laži ignorantov sezidani svet nazadnje vselej zgnije in se sam od sebe zruši.


Fedja Košir

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 26.11. 2009, 12:11

hear hear

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Že dostikrat smo slišali, da nimamo arhitekturne kritike. To ni res. Toda slovenska arhitekturna kritika danes nima ne noge, ne roke, ne glave. Kritika, ki nima trdne opore v arhitekturni teoriji, je majav konstrukt brez nog, ki ne more »stati in obsta-ti«. Kritika, ki ne zna tistega, kar ima v mislih, izraziti dovolj razumljivo, piše brez rok, podobna grešni duši v vicah. Kritika, ki misli samo »izčiščeno« minimalistično, pa kratkomalo nima glave tam, kjer je njeno mesto.

1. del

2. del

3. del

4. del

5. del


na vrh