info akcije magazine id mail english
02DelavnicaDobro : slaboKritika : polemikaPisma bralcev
26. 2. 2008

Opombe pod mestnim načrtom

Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana

Ljubljana, Zasnova prostorskega razvoja

Ljubljana se pripravlja na sprejetje tretje generacije prostorskih načrtov. Po Generalnem urbanističnem planu–GUP 66 in Dolgoročnem planu mesta in občin Ljubljane 1986-2000, danes govorimo o Mestnem načrtu. Ta obsega splošni del z imenom Strateški prostorski načrt MOL (ki je bil do začetka novembra razstavljen in v javni obravnavi po četrtnih skupnostih) in podrobnejši del z imenom Izvedbeni prostorski načrt (ki bo predstavljen predvidoma letos). Strateški prostorski načrt je sestavljen iz besedila, ki je razdeljeno po tem(atik)ah (demografske razmere, okolje, sociologija, gospodarstvo, stanovanja... - različne analize, predvidevanja, usmeritve/strategije/vizije...) in grafičnega dela. Ta je predstavljen ločeno, po dejavnostih, na 15-ih kartah – od zasnove prostorskega razvoja, namenske rabe zemljišč, vseh vrst prometne in komunalne infrastrukture do zaščite in obrambe.

V besedilu strateškega načrta - ki skupaj obsega nekaj sto strani - od statističnih podatkov (ki so za urbanizem najrelevantnejša izhodišča), najdemo samo predviden demografski razvoj v mestu in regiji ter število in velikost stanovanjskega fonda. Zdi se mi, da bi moralea strateški načrt podpirati tudi primerjava Ljubljane z mesti podobne velikosti, predvsem v bližini (kot so npr. Trst, Reka, Gradec, Linz, Padova...) tako v smislu demografskih kazalcev in števila ter velikosti stanovanj (kjer je sicer narejena primerjava, vendar samo po zahodno evropskih državah), kot površini ki jo ta mesta in njihove regije zavzemajo (v prostoru) ter iz tega izhajajoče gostote, ki so eden najpomembnejših parametrov v urbanizmu. Enako velja tudi za primerjavo velikosti poslovnih površin, industrijskih in trgovskih območij, mestnih parkov, trgov in zelenih površin..., mogoče še dolžine cest in ulic (vse na preb. in na ha). Menim, da bi bilo s tako primerjalno analizo mogoče ugotoviti, kje smo podhranjeni ali morda tudi "nadhranjeni" To naj bi olajšalo nadaljne strategije v prostoru. Iz besedila strateškega načrta zdaj lahko razberemo že vsem znano dejstvo o pomankanju stanovanj in stanovanjskih površin - se pravi večjih stanovanj. Ne moremo pa ugotoviti ali je to problem, ki je specifičen za Ljubljano ali je to trend, ki ga lahko zasledujemo tudi v drugih mestih.

Razvoj poselitve
Na podlagi omenjene primerjave bi bilo lažje soditi o upravičenosti predvidene nadaljne ekspanzije mesta v okolico z novimi vrtnimi mesti, predvsem pa z novo pozidavo v Stanežičah, kjer se mi predvidenih tri tisoč (večinoma manjših) stanovanj zdi kot nadaljevanje nekih že preživelih časov. Ponovno vključevanje območja v zazidljivo se zdi tudi v nasprotju s trajnostnim razvojem, saj zahteva podaljševanje že tako neracionalno razpeljanih prog mestnega prometa (posebej, če računamo na uvedbo tramvaja, ki bi se lahko priključil na gorenjsko progo že med Dravljami in Šentvidom, tako pa se lahko šele pred Mednim). Neverjetna se zdi tudi načrtovana gradnja dveh! novih šol, ob tem da število šoloobveznih otrok upada. Nenazadnje načrtovana pozidava v Stanežičah po mojem mnenju utegne povzročiti tudi dodaten prometni pritisk na zgornji del Celovške ceste (ki ga tudi avtocestni tunel ne bo bistveno rešil). Ob demografski napovedi, ki se zdi realna in pravi, da bo prebivalcev v mestu čez 20 let približno 50 tisoč manj in ne 100 tisoč več, se načrtovana širitev selitve sliši neverjetno. Menim, da bi tudi zazidavo Stanežič morali opredeliti kot vrtno mesto, vkolikor naj sploh ostane v mestnem načrtu. Tako bi vsaj (delno) upoštevali željo večine prebivalcev po lastni individualni hiši (teh naj bi bilo na podlagi anket več kot 90%) in prispevali k reševanju primanjkljaja večjih stanovanjskih enot v mestu. Resda sedanja situacija zaradi nizke kupne moči (v primerjavi z EU 15), predvsem pa nenormalno visokih cen stanovanj izkazuje še vedno največje povpraševanje po (naj)manjših stanovanjih, vendar lahko predvidevamo, da se boi to spremenilo s primernejšo davčno politiko, davkom na nezazidana stavbna zemljišča, davkom na premajhno zasedenost stanovanja. Dolgoročni mestni dokument ne bi smel odražati samo trenutnega stanja v prostoru (oz. družbi nasploh).

Železniško omrežje
Poleg poselitve so najpomembnejši poseg v prostoru prometne komunikacije. Pri predvideni železniški infrastrukturi je iz Strateškega načrta MOL moč razbrati da se mesto odpoveduje (sicer okoljsko problematičnim) obvoznim tovornim progam in potek tovornega prometa rešuje s poglobitvijo prog skozi mesto. To se sicer zdi smiselna rešitev, vendar obenem ne upošteva (realnega) dejstva da je mogoče tudi, da bi do poglobitve ne prišlo (po nedavnem "navdušenju" naj bi v zadnjem času namreč nenaklonjenost ključnih igralcev nad poglobitvijo zopet upadla). Iz tega sledi, da so obvozne tovorne proge skoraj nujne. Ne samo zahodna železnica, katere koridor je danes po zaslugi hitre železnice še ostal v mestnem načrtu, temveč tudi severna, ki jo je predvideval že prejšnji Dolgoročni plan.

Cestno omrežje
Zasnova cestne mreže sicer odraža težnjo k skladnejšemu razvoju omrežja. Vendar velja omeniti nekaj nedoslednosti. Takšna je cesta ob Grubarjevem kanalu, ki bi povezovala Cesto za gradom s podaljšano Grablovičevo. V mestnem načrtu ni predvidena, kljub temu, da jo je bilo pred desetimi leti ob natečaju za prenovo klavnic potrebno obravnavati kot dejstvo. Načrtovana glavna vzhodna cesta, ki tvori del ringa okoli mestnega središča še vedno sloni na povezavi Njegoševa-Roška, ki bi bila lahko zbirna cesta za mestni promet. Zdaj bo to funkcijo prevzela Grablovićeva ob dolenjski železnici. Dolgoročno gledano bi bilo bolj nekaj potrebno storiti tudi s Hradeckega cesto na drugi strani Gruberjevega kanala, dolenjsko železnico in zaselkom nekaj dvajset hiš pod Golovcem, katerega zeleni klin sicer sega do mestnega središča, vendar je tu praktično prekinjen.

Kot je opaziti pri poteku južne obvozne ceste mimo Črnuč, karta prometne ureditve ohranja obstoječo Brnčičevo (za kar je bila tudi narejena), kljub temu, da vizija Ljubljana 2025 predvideva novo, še bolj južno speljano cesto. Očitno je bila ta okoljsko manj sprejemljiva. Poslovna cona Nadgorica, ki je predvidena na tej lokaciji med Ježo in Dobravo pri Črnučah se zdi še ena nepotrebna širitev mesta v zaledje. Tunel pod Golovcem, je na karti Vizije Ljubljana 2025 na svoji južni strani bolje zaključen. Zaključi se na Peruzzijevi, medtem ko se v predlogu strateškega mestnega načrta konča na še neobstoječi cesti, se nadaljuje v nov nadvoz čez avtocestni obroč in preko barja steče v vprašljivo Škofljiško obvoznico. Prav na severni strani predora bi človek pogrešal varianto krajšega predora z bolj vzhodnim severnim iztekom na predvideno cesto vzhodno od Štepanjskega naselja, ki se nadaljuje do Bratislavske in s tem poveže oba veletrgovska centra (na Rudniku in v BTC).

Za zaključek naj omenim še ceste, ki so verjetno odveč (čeprav ni nič narobe če jih mestni načrt upošteva), to pa so tiste ki potekajo po barjanski strani vzporedno z južno avtocesto ter cesta, ki od Vodovodne poteka naravnost čez Savo do Gameljn. Obe cesti potekata po praznem prostoru. Prav tako tudi nova povezava s predvidenim predorom pod Rožnikom, ki se kot del drugega (vmesnega) ringa, zdi nerealen.Večna pot poteka nedaleč stran. Predor pod rožnikom je po mojem mnenju enako nepotreben kot je bil v 50-ih tunel pod grajskim hribom.


Gregor Gregorčič

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Aleš Čerin
Kaj pa cesta čez Golovec?, 23.5. 2008, 12:16

V IPN je predvidena cesta čez Golovec ( v začetnem delu celo dve), ki poteka večinoma po površini (in ne v predoru, kot je mišljeno v SPN!). Kaj menite o tem posegu v "zeleni klin". Mi krajani ČS Golovec se proti temu borimo in iščemo podporo. Več na: http://gmajna.wikispaces.com/

Aleš


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Ljubljana, Zasnova prometnega omrežja

na vrh