Po vaji se bodo ob rujni kapljici, domačih dobrotah in fini glasbi tkale ideje o prihodnjih nastopih, gostovanjih, sodelovanjih z uglednimi mednarodnimi skladatelji in še marsikaj drugega!

Organizatorji vabijo vse, ki jih petje navdušuje in ki podpirajo druženje ter ustvarjanje arhitektov v malce drugačni obliki. Hkrati vabijo nove člane vabimo na dodatne avdicije, ki bodo po dogovoru pred vsakotedenskimi vajami.

O pevskem zboru arhitektov

Ideja

Arhitekti imajo kratko zgodovino svoje zbornice in hkrati kratko zgodovino uveljavljanja ceha v širši družbi. To navznoter generira nedojemanje zbornice kot naše lastne krovne, podporne organizacije, ki povezuje in zastopa vse arhitekte. Navzven pa se to odraža tako, da nas družba ne jemlje kot relevantnega akterja in sogovornika ter z nami žonglira v okviru svojih trenutnih interesov.

Ena osnovnih idej zbora arhitektov je torej, da skuša preskočiti ti oviri in postane tako navznoter kot navzven pomemben člen zbornice in ceha v celoti. Poleg tega  omogoča uživanje v petju, kreativno udejstvovanje in prijetno druženje.

Z druženjem članov na neprofesionalni ravni zbor postane povezovalni element arhitektov in ustvarja kolektivno zavest skupne pripadnosti. Arhitekte povezuje medgeneracijsko, trans nazorsko in trans klanovsko. Predstavlja tudi pomemben element zbornice v odnosu do družbe – do drugih združenj, organizacij, prebivalcev in politike.

Ob ostalih dejavnostih zbornice, ki večinoma temeljijo na strokovnem udejstvovanju, s popolnoma drugačno vsebino mehča, sprošča in hkrati utrjuje vezi med člani in arhitekti nasploh.

Okvir delovanja

Za uresničitev zastavljene ideje je osnovni predpogoj, da je zbor zelo kvaliteten. Za dosego tega cilja si mora že v začetku postaviti visoka merila; slednje ni mišljeno v tekmovalnem smislu ampak predvsem v smislu kvalitete, vsebine, izvirnosti…

Zbor deluje pod pokroviteljstvom zbornice.

Zbor je mešan.

Zbor vključuje arhitekte in krajinske arhitekte (člane in nečlane zbornice), študente arhitekture ter tuje arhitekte in študente. Z njihovim vključevanjem zbor predstavlja pomemben element skupne pripadnosti ter premoščanja generacij in povezovanja akademske in cehovske plati naše stroke.

Zbor ima od 30 do 50 članov.

Zbor temelji na dokaj klasičnem repertoarju zborovske glasbe, na zborovski klasiki od srednjeveških in renesančnih skladb do del sodobnih avtorjev ter na ljudskih pesmih. Odraža tudi značaj naše stroke: preplet umetnosti in tehnike, inovativnost, eksperimentalnost, svežino in večnost hkrat

Ključen element zbora je zborovodja, ki je ustrezno strokovno podkovan, ima karizmo in občutek za duh zbora ter temu primerno oblikuje repertoar.

Skupaj z zborovodjo se postavi okvir zbora: število pevcev, usmerjenost in repertoar. Zborovodja prejema ustrezen honorar, ker pa gre za specifičen zbor, mu mora delo z njim predstavljati tudi strokovni izziv.

Organiziranost

Zbor je v osnovi lociran v Ljubljani, posamezne vaje ima tudi v drugih slovenskih regijah. V Ljubljani so vaje v prostorih zbornice.

Vaje potekajo enkrat tedensko predvidoma v prvi polovici tedna po tri ure z začetkom ob 19h. Na vsako tromesečje oziroma pred pomembnimi koncerti potekajo celodnevne intenzivne vaje; te vaje se praviloma izvajajo izven Ljubljane.

Zbor se primarno financira iz sredstev zbornice, sredstev študentskih organizacij, fakultet, društev arhitektov in po potrebi tudi iz članarin pevcev.

Dodatni vir so sponzorska sredstva podjetij in združenj ter sredstva iz razpisov za kulturne dejavnosti.

Zbor deluje kot kulturno društvo pod pokroviteljstvom zbornice. Skladno s predpisi ima zbor svoj statut in organe odločanja.

Načrti in cilji

Zbor se s svojim delovanjem v prvi vrsti zavzema za prepoznavnost, priznanje in ugled stroke v širši družbi ter za krepitev duha povezanosti znotraj stroke. Zbor predstavlja in širi dobro ime stroke.

Zbor začne z delovanjem v januarju 2012.

V prvem letu pripravi repertoar v obsegu enega koncerta, ima nekaj manjših nastopov v okviru dejavnosti zbornice/fakultet ter zaključni koncert. Prijavi se na spomladansko revijo Ljubljanskih zborov oz. drugo revijo, kjer dobi prvo strokovno oceno.

S pripravljenim repertoarjem jeseni nastopi na Dnevih arhitektov ZAPS, Piranskih dnevih arhitekture ter Dnevih Orisa v Zagrebu – prvi mednarodno odmevni nastop zbora.

V naslednjih letih zbor poveča obseg repertoarja. V celotni oziroma manjših zasedbah sodeluje v okviru raznih arhitekturnih dogodkov (simpoziji, otvoritve razstav in objektov, podelitve diplom…) Pripravi dva večja koncerta (novoletni in zaključni), enega izven Ljubljane. Zbor sodeluje na zborovskih tekmovanjih doma in v tujini.

Na leto ali dve pripravi gostovanje/turnejo v tujini, ki je povezana s strokovno ekskurzijo. Na gostovanju vzpostavi tesne stike z zbornicami in drugimi strokovnimi organizacijami obiskane države.

Organizira skupne nastope z arhitekturnimi zbori doma in v tujini. Zbor sodeluje tudi z zbori drugih strok ter z njimi izmenjuje zborovske in strokovne izkušnje.

Zbor se vključi v zvezo kulturnih društev.

Zbor vsako leto kvalitetno posname čim več repertoarja in iz njega na vsakih nekaj let izda zgoščenko.

Zbor k sodelovanju povabi posamezne instrumentaliste in druge glasbene ustvarjalce iz arhitekturnih krogov. Sodeluje tudi z umetniki iz drugih področij (skladatelji, glasbeniki, scenografi, kostumografi, performerji, gledališčniki…).

Začeteki

Ideja o zboru se je rodila na večer otvoritve Meseca oblikovanja 2011.

Po tem so začeli s pripravami na ustanovitev zbora: oblikovanje ideje zbora, tehnične in finančne zahteve, ustanovitev društva, izbor najprimernejšega zborovodje, vabilo pevcem.

Modernizacija je bila v času socialistične Jugoslavije predstavljena enoznačno kot vsakodnevni veliki skupni dosežki, ki naj bi razkrivali naprednost delavskega samoupravljanja in bili ljudem v ponos. Življenje Jugoslovanov so tako zaznamovali megalomanski, skoraj utopični projekti na področju industrije, energetike, prometnih povezav, urbanizma. Na drugi strani je socialistični utopizem danes pogosto sinonim oz. “izvirni greh” za neustrezno strukturo gospodarstva, ekološke probleme in socialna trenja. Projekt bo karakteristične arhitekturne in urbanistične prakse socialističnega obdobja pregledal oz. predstavil v odnosu do socialnega konteksta, v katerem so nastajale in opredelil njihovo aktualno podobo ter značaj. Razstava, ki zaključuje kolektivno delo mladih raziskovalcev iz Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije, bo ob estetski in tehnološki odličnosti arhitekturno-urbanističnih dosežkov odločno nagovorila tudi družbeni vidik procesov, ki so vplivali na razvoj, napredek in propad Jugoslavije. Relevantnost projektov bo tako ocenjena predvsem na podlagi njihovih doprinosov k oblikovanju javne sfere. Prav tako pomemben cilj projekta je izzvati (v mednarodnem prostoru uveljavljeno) monolitno prepričanje o obdobju urbane modernizacije v bivši Jugoslaviji in promovirati različnost kulturnih identitet v regiji.

»Arhitektura v Jugoslaviji, ki so jo vodili pragmatični motivi, se je predvsem osredotočala na produkcijo, čeprav je bila v svoji pragmatičnosti optimistična in je upoštevala javno dobro. Realizirana arhitektura je precej verodostojno odražala kreativne kapacitete lokalne arhitekturne skupnosti in njene sposobnosti delovanja. Čeprav so nekateri posamezni napredni projekti ostali nerealizirani ali nepopolni, pa zgrajena okolja v Jugoslaviji zvesto ponazarjajo odnos med ambicijami in možnostmi.« (Maroje Mrduljaš)

Razstava bo predstavila številne arhitekturne projekte, od turističnih eksperimentov na jadranski obali, zasnov novih mest in predstavitvenih paviljonov na mednarodnih razstavah, do razvpitih javnih zgradb in zgodovinskih obeležij, v vseh državah naslednicah v obdobju od leta 1948–1980. Namen projekta je bil z novim nabojem in (pre)drznostjo, ki ga prinaša časovni in politični odmik od polpreteklega obdobja, prevetriti socialistično arhitekturno zapuščino Jugoslavije in prebuditi močne in produktivne povezave, ki so v urbanem prostoru nekdanje skupne države prisotne na vsakem koraku! Projekt je rezultat dvoletnega sodelovanja več institucij – Umetnostne galerije Maribor, UHA/Zveze arhitektov Hrvaške (Zagreb), MAO/Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (Ljubljana), SAS/Zveze arhitektov Srbije (Beograd), KOR/Koalicija za trajnosten razvoj (Skopje) in Hiše Oris, Zagreb – ter raziskovalnega dela več kot 50 strokovnjakov, predvsem arhitekturnih zgodovinarjev, kritikov in aktivistov, mdr.: dr. Vladimir Kulić (Florida Atlantic University, ZDA); dr. Luka Skansi (IUAV, Benetke, Italija); dr. Petra Čeferin (Inštitut za Arhitekturo in kulturo, Ljubljana); dr. Nina Ugljen (Fakulteta za arhitekturo, Sarajevo); Tanja Conley (Massachusetts Collage of Art and Design, Boston, ZDA). Kustosi razstave so uveljavljeni mladi strokovnjaki: Maroje Mrduljaš, odgovorni urednik hrvaške revije za arhitekturo in kulturo Oris; Vladimir Kulić (SR/ZDA), dekan Fakultete za arhitekturo na Florida Atlantic University v ZDA; Matevž Čelik (SI), direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in Simona Vidmar, kustosinja UGM.

kustosi: Maroje Mrduljaš (HR)

so-kustosi: Vladimir Kulić (SR/ZDA), Matevž Čelik (SI), Simona Vidmar (SI)

Umanotera vabi na posvet in predstavitev centra ponovne uporabe. Na predstavitvi bo na praktičnih primerih moč spoznati inovativen pristop, ki odpadke obravnava kot vire, in njihovo predelavo kot priložnost za nova lokalna delovna mesta in varovanje okolja, ter možnosti za vzpostavljanje takšnih centrov tudi v drugih slovenskih občinah.

Posvet in predstavitev sta namenjena predstavnikom občin in javne uprave na državni ravni, podjetjem (predvsem javnim in tistim, ki delujejo na področju socialnega podjetništva), nevladnim organizacijam in zainteresiranim posameznikom.

Udeležba s prevozom iz Ljubljane ali Celja je brezplačna.

Več informacij o dogodku na strani Umanotere.

Desetega januarja je v Pavillon de l’Arsenal v Parizu potekala konferenca o obnovi Haitija. Cilj konference je bil predstaviti dveletno delo različnih humanitarnih skupin, opozoriti na počasnost obnove zaradi nemogočih razmer v tej revni državi, predstaviti številne organizacijske ovire pri izvajanju projektov ter razmislek o prihodnjih ukrepih in navsezadnje – novačenje novih članov posameznih organizacij. Govorniki so bili Dominique Cecilia Varnat (Abbé Pierre Foundation), Antoine Petibon (francoski Rdeči križ), Maguet Delva (francosko veleposlaništvo na Haitiju), Nelly Humbert (krizni center MAE) in Patrick Coulombel (Fondation Architectes de l’urgence). Konference sem se podobno kot številni drugi arhitekti in študenti arhitekture udeležila z velikim zanimanjem, želela sem spoznati način dela arhitektov na katastrofalnih območjih in videti dokončane projekte. „Prenehati moramo z urejanjem začasnih prebivališč in končno začeti graditi prave domove za Haitijce“, je začel Patrick Coulombel, po poklicu arhitekt, ustanovitelj ter predsednik Fundacije Arhitekti v sili – la Fondation Architectes de l’Urgence. Fundacija je ena od dvaindvajsetih mednarodnih organizacij, ki deluje na območju Haitija.  Coulombel je vseskozi ostajal glavni govornik. S kritičnim očesom in veliko vnemo, da je požel glasen aplavz, je razložil današnje stanje na Haitiju. „ Dve leti po katastrofalnem potresu na Haitiju je popotresna obnova tako rekoč v mirovanju. Danes še vedno potekata zgolj obnova in utrjevanje poškodovanih objektov, denarja za gradnjo novih objektov ni,“  je poudaril Coulombel. „Od obljubljenih dvanajstih milijard ameriških dolarjev mednarodne pomoči, je na Haiti prispelo zgolj pet milijard.“

Haiti od januarja 2010
Naj spomnimo: Haiti je otok naravnih katastrof. Poleg potresov prebivalcem tam pretijo še druge nevarnosti – vulkani, hude nevihte, orkani, močna erozije, in trenutno epidemija kolere. Rušilni potres pred dvema letoma v tej nekaj manj kot deset milijonski državi je prizadel več kot dva milijona ljudi. Smrtnih žrtev je bilo čez dvesto tisoč. Uničenih ali hudo poškodovanih je bilo 60% stavb upravne in gospodarske infrastrukture, 80% šol, 50% bolnišnic in več kot deset tisoč domov.
Mednarodna organizacija za migracije ocenjuje, da danes še vedno več kot petsto petdeset tisoč haitijskih beguncev živi v šotorskih taboriščih, odvisni so od pomoči in čakajo na svoj novi dom. V šotorskih naseljih vladajo nasilje in negotovost. Humanitarna kriza se nadaljuje. S kolero je okuženih že pol milijona ljudi, na otoku pesti hudo pomanjkanje cepiv, bolezen je terjala že sedem tisoč žrtev.

Neučinkovitost mednarodnih struktur pri pomoči obnove Haitija
Po hudi politični krizi, ki je nastopila po potresu, je Haiti novega premiera po večmesečnem političnem zastoju dobil šele oktobra lani. Država se je v tem času seznanila z zvišano inflacijo. Humanitarci pravijo, da Haiti v resnici še ni dobil vlade, ki bi začela uspešno delovati. Po političnem zlomu države namreč še vedno ni celovitega načrta obnove. Zaradi vsesplošnega kaosa na Haitiju organizacije delujejo nepovezano in vsaka se je lotila popotresne obnove na svoj način. Številne nevladne organizacije svojo strategijo obnove prilagodijo gospodarsko usmerjenim interesom in pogosto v nasprotju s potrebami žrtev.

Na milijone kubičnih metrov ruševin ostaja
Glede na oceno škode v  Port-au-Princu in drugih mestih je seveda jasno, da bo obnova trajala. Revščina, pomanjkanje politične stabilnosti, državna centralizacija, pomanjkanje infrastrukture, upravne zamude, epidemija kolere, pomanjkanje preglednosti in usklajevanj nevladnih organizacij delo otežujejo. Delujočih domačih arhitekov na Haitiju praktično ni.
Donacije so v prvem letu šle predvsem za izgradnjo začasnih (šotorskih) nastanitev, medtem ko denarja za odstranitev ali popravilo objektov, ni bilo (le 15% začasnih domov je imelo urejeno kanalizacijo). Zaradi številnih konfliktov, korupcije v zvezi s pravično razdelitvijo sredstev in pomanjkanja zaupanja med haitijsko vlado in mednarodnim blokom, je mednarodna pomoč zmanjšana. Danes na popotresnem področju poteka vzpostavitev osnovne infrastrukture. V zadnjem času je bilo prenovljenih ali nanovo zgrajenih nekaj bolnišnic, zdravstvenih domov in šol (žal se izkazuje, da so bile predolgo časa zaprte; veliko mladih se namreč ne vrača v šolski sistem in se je priključilo uličnim tolpam). Na milijone kubičnih metrov ruševin pa je še vedno vidnih v kaosni sliki Port-au-Princa.
V okviru stanovanjske gradnje se najpogosteje zida začasna zavetišča, ki so večinoma narejena iz lesa z železno valovito streho. „Stroški za zavetišče veliko približno dvajset kvadratnih metrov je v povprečju 3.360 € (4.386 $). Cena hiše iz opeke s protipotresnimi ojačitvami pa je približno 4.000 evrov, torej le 20% dražja. Ob tem imajo opečne hiše možnosti za širitev in so obstojne, o čemer ne moremo govoriti pri zavetiščih,“ je razložil Coulombel. Beton visoke marke, ki bi ustrezal popotresnim standardom, je za tamkajšnje razmere predrag. „Poleg tega, in to je resen problem, uvoz takšnih zavetišč je komercialno privlačen za prodajalce, ne pomaga pa ustvariti konstruktivnega know-how gospodarstva. Taka gradnja ne podpira razvoja gospodarskih sektorjev, domačih gradbenih materialov. Velika večina denarja torej ne gre za trajnosti razvoj na Haitiju in to je zame škandal!“

Dve leti po tragičnem dogodku glavnina dela še čaka. Narejeni so številni projekti rekonstrukcije stanja, ki pa so med sabo neusklajeni, saj vsaka organizacija poskuša uveljaviti svojo vizijo obnove in s tem izpostavlja svoje prednostne naloge. Za učinkovito trajnostno obnovo države je poleg gradbenega fonda potrebno uresničiti še veliko drugih nalog: pogozdovanje, nadzor nad onesnaževanjem, ureditev komunalne infrastrukture, ter navsezadnje določiti upravne odločbe.

Fundacija Arhitekti v sili s t.i. kriznim načrtovanjem za učinkovito trajnostno obnovo
Fundacija Arhitekti v sili od leta 2001 deluje na območju Francije, Švice in Avstralije. V fundacijo so vključeni arhitekti, inženirji in načrtovalci, ki s svojim skupnim strokovnim znanjem iščejo ustrezne trajnostne rešitve pri prenovi razdejanj po naravnih katastrofah in tako pomagajo žrtvam naravnih nesreč. S svojstvenim pristopom fundacija poskuša spodbujati pravičnost in raznolikost. Osredotočeni so na revščino in najbolj ranljive skupine prebivalstva (predvsem v neformalnih naseljih – slumih). Posameznike in skupnosti spodbujajo k vključitvi v obnovo in rekonstrukcijo, spodbujajo delo na sosedski ravni in pomagajo vzpostaviti ali okrepiti odnose v skupnosti in v odnosu do države.

Njihova prednostna naloga na Haitiju je bila oceniti škodo, popisati stanje objektov in jih po nevarnosti kategorizirati, da bi lahko najhitreje zagotovili čim več stavb v dobrem stanju. S tem bi zagotovili ustrezno oskrbo za ranjene.
Fundacija je vzpostavila tako imenovano krizno načrtovanje in posebno skrb namenila prenovi najrevnejših sosesk v Port-au-Princu ter na območju Gressier in Grand Goave. Po potresu je bil velik problem z zagotovitvijo varnosti ljudi v gosto zgrajenih soseskah, saj bi se lahko stavbe, ki so bile v potresu poškodovane, strukturno zrušile. Drugo nevarnost je predstavljalo povečano tveganje zemeljskih plazov v okolici barakarskih naselij. Glavni cilj teh projektov je bil omogočiti prizadetim ljudem, da ostanejo ali se čimprej vrnejo v svoje soseske in ohranijo obstoječe družbene strukture. Za tovrstne projekte ni bilo predvidenega denarja, zato so se zastavljene naloge lotili s svojim budgetom. Poleg pomanjkanja denarja pa je prenova po principu kriznega načrtovanja otežena zaradi problema lastništva objektov, zelo velike gostote prebivalstva, slabe vidljivosti – terena, zelo slabih prometnih povezav, problema v komunikaciji zaradi razlik v jeziku, predvsem pa zaradi nejasne vizije prenove na državni ravni. V času izvajanja projektov se je bilo potrebno seznaniti s tradicijo, načinom avtohtone gradnje in obstoječimi pravilniki. Danes člani fundacije še vedno poskušajo prepričati ljudi k sodelovanju pri rekonstrukciji. Nadaljujejo analize stanja in izdelave kartografij ostankov. Objekti, ki so ostali manj poškodovani, se v sodelovanju z drugimi organizacijami sočasno prenavljajo za potrebe stanovanj, zdravstva, šol, sirotišnic, varnosti, cerkve.

Arhitekti v sili ostajajo na Haitiju do konca leta 2012; za Haitijce pa se bo tedaj delo pravzaprav šele začelo.

„Tauten tet poko koupe, li espere pote chapo,“ haitijski pregovor.
(Dokler je nekdo živ, se mora boriti, ne da bi obupal.)

Glasba je konceptualna. Ukvarja se s vprašanjem, kaj zaslišimo, ko vstopimo v prazen prostor. Od nekdaj me je navdihovala arhitektura, nova in stara. Še posebej pa prazni in nenaseljeni prostori, ki še niso izpolnjeni z vsebino. Ko vstopim v tak prostor, zaslišim glasbo, ki se odziva na čistost arhitekturne zasnove. Partitura ki nastane je sicer zapisana s klasičnim notnim zapisom, a je po zgradbi podobna arhitekturnemu načrtu. Skozi devet stavkov ali “ambientov” skuša poslušalca popeljati skozi takšne prostore. Glasba ne vsebuje nekih razpoznavnih tem ali melodij. Ob trdni “statični” in “prostorski” zasnovi vsebuje le nastavke ali skice le teh, ki jih nato poslušalec ob poslušanju lahko neobremenjeno na podlagi lastne fantazije razvije v svoji glavi.

Izvajalci: MILKO LAZAR ENSEMBLE

Petra Vidmar-marimba,

Katarina Kukovič-marimba,

Vid Ušeničnik-vibrafon,

Marjan Peternel-klavir,

Milko Lazar-klavir.

Koncertu bo sledilo predavanje Milka Lazarja v Plečnikovi predavalnici na Fakulteti za arhitekturo ob drugem terminu.

Prvi blok predavanj znotraj programa Plečnik 2.0 bodo izvedli arhitektka Maruša Zorec, krajinska arhitektka dr. Ana Kučan in arhitekt Boštjan Vuga. Namen predavanj je vzpostaviti odnos med Plečnikovo arhitekturo in sodobnimi praksami produkcije prostora, med sodobno arhitekturo in sodobno krajinsko arhitekturo. V svojih predstavitvah bodo predavatelji Plečnikovo arhitekturo izpostavili kot nabor brezčasnih konceptov in orodij za ustvarjanje v današnjem času in v prihodnosti in skušali odgovoriti na s tem povezana vprašanja. Kako pogosto ali kako poredko je Plečnikova arhitektura prisotna v podzavesti in pri vsakdanjem delu sodobih arhitektov? V kakšni meri določa razmišljanje načrtovalcev? V čem se skrivata njena brezčasna moč in navdih?

Po predavanjih si bo moč ogledati umetniško instalacijo 3D mapiranja, ki jo je pripravila kulturno umetniška skupina INDIGOTM Avantgarde, in se na koncu ogreti s Plečnikovim čajem, ki ga po originalnem receptu mešajo v Šentjerneju, odkoder je bila doma arhitektova gospodinja.

Program:

19.00 Predavanja: Maruša Zorec, Boštjan Vuga, Ana Kučan

20.00 Hiša št. 1, audio vizualna instalacija – 3D mapiranje

20.30 Predstavitev in pokušina Plečnikovega čaja

Dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani Sergej Pavlin, rojen leta 1929, je strokovni javnosti dobro znan, saj so njegova predavanja in vaje povezane s prostoročnim risanjem in z barvnimi študijami obiskovale generacije arhitektov in arhitekt. V knjigi je na nekaj manj kot dvesto straneh kronološko nanizanih 63 poglavij, ki vsebujejo fotografije, skice, načrte in dokumente ter so pojasnjena s krajšimi teksti. V knjigo nas uvedejo poglavja Družina Pavlin, Otroštvo, Vojna leta, Prvi povojni izleti in Preizkus risanja na akademiji, potem sledijo poglavja iz obdobja študija na oddelku za arhitekturo, ki so povezana s prvimi samostojnimi oblikovalskimi deli, denimo Cockto, turističnimi prospekti in plakati, s katerimi je opozoril nase. Po diplomi pri profesorju Edvardu Ravnikarju je bil asistent profesorja Borisa Kobeta, hkrati in kasneje pa je oblikoval številne jugoslovanske razstave, predvsem v tujini. Kot oblikovalec razstav Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani je tri desetletja sodeloval z Zoranom Kržišnikom in se pri tem srečal z umetniki, kot sta denimo Zoran Mušič in Hans Hartung pa tudi arhitekti, kot sta Oscar Niemeyer in Boris Podrecca. S predavanji na tujih univerzah je doma hitro napredoval v naziv redni profesor in bil dva mandata predstojnik fakultete, kar mu je omogočilo nove izzive in poti. Znan je po svojih obnovah, mednje sodijo stavba MGLC Tivolski grad in štiri veleposlaništva v Ljubljani: Nemčije, Francije, ZDA in Avstrije. Na potovanjih in tudi sicer je vedno slikal. S slikami tudi zaključuje svoj prvenec Sergej Pavlin –arhitekt, pedagog, oblikovalec in slikar.

Namen in cilj natečaja je doseči kakovostno urbano zasnovo, ki bo izpolnjevala vse funkcionalne in ekonomske zahteve, potrebne za ustvarjanje novega in sodobnega dela centra mesta, pri čemer bo pripomogla k dodajanju vrednosti širšemu območju mesta in zagotavljala spomin na zgodovinski razvoj mesta. Obravnavana površina mora postati nov dejavnik pri opredelitvi identitete tega dela mesta, kot tudi osrednja točka za najbolj ustrezne dejavnosti na področju poslovanja, turizma, gostinstva, kulture in umetnosti, in hkrati ostala kot lokacija, ki bo danes in jutri svojim prebivalcem nudila kakovost vsakdanjega življenjskega okolja.

Natečaj je odprt za vse strokovnjake, ki imajo magisterij iz arhitekture ali so končali petletni študij ter podiplomske inženirje so na področju arhitekture in urbanizma.

Roki:

Začetni datum natečaja: torek 10. januar 2012

Rok za vprašanja: sreda 22. februar 2012

Zadnji rok za oddajo: četrtek 5. april 2012, 12:00 CET

Objava natečaja na spletni strani DAZ: www.daz.hr / en / konkurenca / Badel

Kontakt: Telefon. +385 1 4816151, Fax +385 1 4816197, E-mail: badel@daz.hr

Nagrade

Pod pogojem, da bo pravočasno oddanih vsaj deset (10) natečajnih elaboratov, ki izpolnjujejo vse zahteve natečaja in merilom stroke, bo strokovna žirija podelila naslednje nagrade (bruto zneski):

Prva nagrada: 226,800.00 HRK (približno 30,240.00 €)

Druga nagrada: 170,100.00 HRK (približno 22,680.00 €)

Tretja nagrada: 113,400.00 HRK (približno 15,120.00 €)

Četrta nagrada: 56,700.00 HRK (približno 7,560.00 €)

Člani žirije:

1. Zoran Boševski arhitekt, Hrvaška, predsednik žirije natečaja

2. Jadranka Veselič Bruvo, arhitekt, Hrvaška, podpredsednik žirije natečaja

3. prof. Tadej Glažar, arhitekt, Slovenija

4. prof Ir. Francine Houben, arhitekt, Nizozemska

5. Irena Matković, mag. arhitekture, Hrvaška

6. Silvije Novak, profesor, Hrvaška

7. Toma Plejić, arhitekt, Hrvaška

Namestnik člana žirije:

Robert Jonathan Loher, arhitekt, Hrvaška

Strokovni svetovalci:

1. Prof Anka Mišetić, PhD, sociolog, Hrvaška

2. Tamara Rogić, PhD, arhitekt, Hrvaška

Tehnični odbor:

1. Ana Dana Beroš, arhitekt, Hrvaška

2. Azra Šuljić, arhitekt, Hrvaška

3. Marko Trzun, arhitekt, Hrvaška

Tajnica natečaja:

Sanja Cvjetko Jerković, arhitekt, Hrvaška

Načrtovanje urbanih zgostitev urbanistični stroki predstavlja poseben izziv, saj prihaja do razkoraka med teoretičnim pogledom na gostoto kot pozitivno lastnostjo grajenega okolja in dejanskimi izvedbami območij, ki pogosto nudijo nižjo kakovost bivanja. Dr. Luka Mladenovič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije je v doktorski disertaciji obravnaval kompleksnost pojma gostote in njegovih vplivov na kakovost bivanja v grajenem okolju. Ugotavlja, da načrtovalci pogosto nimajo pregleda nad vsemi vplivi, ki jih bo gradnja povzročala v okolju. Posledično pri načrtovanju niso vzpostavljeni mehanizmi za njihovo obravnavo in vrednotenje, kar v prostoru proizvaja okolja, ki prebivalcem in drugim uporabnikom nudijo nižjo bivalno kakovost, kot bi jo bilo mogoče doseči s premišljenim načrtovanjem.

Rdeča nit cikusa so konstrukcije kot sestavni del arhitekturne prakse. Kako se prepleta snovanje arhitekture in konstrukcije v praksi? Je konstrukcijska zasnova sestavni in neločljivi del kreativnega procesa od samega začetka?  Kaj botruje izboru nosilnega sistema in kako lahko na te procese  vpliva statik?

S ciklusom predavanj o konstrukcijah v arhitekturni praksi želimo prispevati k demistifikaciji konstrukcij v arhitekturni stroki in izpostaviti prepletenost procesa snovanja arhitekture in konstrukcije. Spodbuditi  želimo razmišljanja in diskusijo o odnosu med arhitekturno in gradbeno stroko in posledicah tega odnosa v praksi.

Predavanje o prenovi Ljubljanske operne hiše in ostalih projektih bo imel Jurij Kobe.

Petkovemu strokovnemu dogodku bo sledilo tradicionalno sobotno smučarsko prvenstvo arhitektov. Organizirano bo v štirih kategorijah: ženske do 40 let in nad 40 let ter moški do 45 let in nad 45 let. Za vse ki ne bodo smučali bo organiziran pohod v neznano s krpljami.

PREDAVANJE ZARADI BOLEZNI PREDAVATELJA ODPADE.

Prof. dr. Rado Riha je filozof, znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in koordinator filozofskega modula v okviru podiplomskega študijskega programa Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU-ja. Njegova raziskovalna področja so etika, epistemologija, sodobna francoska filozofija, psihoanaliza J. Lacana, filozofija I. Kanta. Je avtor številnih objav doma in v tujini, med drugim: “Seeing the revolution, seeing the subject”, Parallax, Routledge, 2003; “Politics as the real of philosophy”, v: Laclau: a critical reader, London, New York: Routledge, 2004; “Kommunismus als Gemeinschaft ‘für alle’”, v: Indeterminate! Kommunismus : Texte zu Ökonomie, Politik und Kultur, Münster: Unrast, 2005 (skupaj z J. Šumič-Riha); “Kantova moralna filozofija za naš čas”: uvodna študija v: I. Kant, Utemeljitev metafizike nravi, Ljubljana: Založba ZRC, 2006.

Mladi si med izobraževanjem pridobijo veliko znanj, naravoslovnih, družboslovnih, humanističnih – o urejanju mest, arhitekturi in oblikovanju pa ne izvedo veliko. Prav zato je smiselno o pomenu arhitekture in prostorskih kvalitetah izobraziti že najmlajše generacije, da bodo znale prepoznati in kritično ovrednotiti prostor, ki jih obdaja, in posege vanj. Na podlagi pridobljenega znanja bodo lahko sodelovali v pogovorih in odločitvah v zvezi s prostorsko problematiko naših mest in posameznih stavb. Z izobraževanjem se dolgoročno izboljšuje splošna kulturna zavest ljudi in s tem tudi zahteve po boljši prostorski urejenosti mest, javnega prostora in stavb. Ozaveščeni ljudje zahtevajo kakovostno in učinkovito prostorsko urejanje. V Sloveniji v okviru Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije od leta 2009 deluje delovna skupina Arhitektura in otroci ‒ AIO, ki si s svojim delovanjem prizadeva, da bi znanje o prostoru, arhitekturi in oblikovanju postalo del splošne izobrazbe in razgledanosti. Skupina se je leta 2009 pridružila mednarodni skupini Svetovne zveze arhitektov (UIA). Ta je leta 1999 na pobudo posameznih držav ustanovila delovno skupino Arhitektura in otroci (Arhitecture and Children), ki združuje strokovnjake iz različnih držav s skupnimi cilji na področju izobraževanja o arhitekturi in prostoru.

Delovna skupina AIO vsako šolsko leto organizira sklop arhitekturnih delavnic Igriva arhitektura, ki jih vodijo/zasnujejo, darujejo in vodijo priznani slovenski arhitekti in drugi strokovnjaki s področja urejanja prostora, arhitekture, krajinske arhitekture in oblikovanja. Delavnice se tradicionalno začnejo prvi ponedeljek v oktobru, na svetovni dan Habitata – bivalnega okolja. Izvajanje delavnic se je iz Ljubljane razširilo po vsej Sloveniji, in sicer v Maribor, Mursko Soboto, Lendavo, Velenje, Novo mesto, Kostanjevico na Krki, Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Mojstrano, Jesenice, Kranjsko Goro, Novo Gorico in Koper. Program Igriva arhitektura se izvaja v izbranih kulturnih institucijah, ponovitve pa po naročilu v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah (vrtci, šole, mladinski domovi, knjižnice) in drugih institucijah (podjetja). Na razstavi bodo predstavljene izbrane delavnice.

Delovna skupina AIO je v treh letih v okviru programa Igriva arhitektura izvedla že več kot 100 arhitekturnih delavnic in več kot 30 ponovitev. V šolskem letu 2011/2012 pa je v Ljubljani prvič organizirala cikel arhitekturnih predavanj za mladostnike, ki jih izvajajo priznani strokovnjaki iz prakse. V vodeno izobraževanje o prostoru je bilo tako v treh letih vključenih najmanj 2000 otrok. V sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo je v pripravi tudi priročnik Igrive arhitekture (arhitekturnih delavnic), ki naj bi bil pri uvajanju tovrstnih vsebin v šolski program predvsem v pomoč pedagogom in drugim strokovnim sodelavcem, ne nazadnje tudi staršem. Pri založbi Didakta pa je v sodelovanju z delovno skupino AIO izšel prevod skandinavskega priročnika Arhitekturni detektiv, s katerim otroci spoznavajo arhitekturo in prostor z vsemi čutili.

Arhitekturne delavnice je doslej vodilo približno 100 arhitektov in drugih strokovnjakov:

Robert Potokar (Ravnikar Potokar Arhitekturni biro), Špela Leskovic in Aleš Košak (AKSL Arhitekti), Tina Gregorič in Aljoša Dekleva (dekleva gregorič arhitekti), Maruša Zorec (Arrea), Katja Žlajpah in Aleš Žnidaršič (multiPlan arhitekti), Lena in Tomaž Krušec (Ark arhitektura Krušec), Miha Dešman, Eva Fischer Pirkmajer, Kristina Dešman (DANS arhitekti), Jana Kocbek in Davor (Katušid Produkcija 004), Maja Ivanič in Tanja Barle, Maša Cvetko in Alenka Korenjak (Prostorož), Marjan Zupanc, Kaja Lipnik Vehovar in Arne Vehovar, Karin Košak, Barbara Prinčič, Špela Hudnik in Peter Vezjak (Monochrome arhitekti), Maja Vardjan in Matija Bevk, Katjuša Kranjc in Rok Kuhar, Almira Sadar in Jurij Sadar, Lenka Kavčič in Andrej Pohleven, Mateja Panter, Renske Svetlin, Manica Klenovšek Musil in Mateja Pocajt Katrašnik, Helena T. Eržen, Boštjan Bugarič in Erik Stojanovič Kocjančič (DAO – Društvo arhitektov Obale), Lado Jakša, Alenka Vidrgar in Mojca Smerdu, Vuk Dosid, Matej Andraž Vogrinčič, Ana Struna Bregar, Špela Kuhar, Živa Deu, Tanja Maljevac, Petra Vetrelj Nared, Mojca Sekulič Fo, Špela Kryžanowski, Alenka Kramer in Zala Likavec (Ravnikar Potokar arhitekturni biro), Nataša Mrkonjič (Sadar Vuga Arhitekti), Rok Žnidaršič in Jerneja Fischer Knap (Atelier arhitekti) Polona Filipič in Peter Šenk (Studio Stratum), Mojca Magajne in Maja Šinigoj, Nataša Kovšca in Adrian Cingerle, Jure Poša, Barbara in Igor Šubic, Nataša Bratina Jurkovič, Tanja Simonič Korošak, Damjan Prelovšek, Borut Dobovišek, Lučka M. Lesjak Soklič, Vedran Cvetkovič, Rebeka Bučinel, Tjaša Podgornik, Aleksandra Torbica in Kaja Muhič, Tjaša Mavric, Vesna Hrovat, Kristijan Zver in Alja Petric, rokodelke iz Zadruge Pomelaj, Metka Pretnar in Melita Toth, Tina Merica in Robert Recek, Petra Bole, Tina Žumer in Sašo Bleiweis.

Strokovni odbor delovne skupine AIO:

Špela Kuhar, univ. dipl. inž. arh., vodja skupine Arhitektura in otroci

mag. Polona Filipič, univ. dipl. inž. arh.

doc. Lenka Kavčič, univ. dipl. inž. arh.

Tanja Maljevac, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Ana Struna Bregar, univ. dipl. inž. arh.

Barbara Viki Šubic, univ. dipl. inž. arh.

Območni vodje:

Ljubljana: Špela Kuhar, univ. dipl. inž. arh., Ana Struna Bregar, univ. dipl. inž. arh.

Maribor: Manica Klenovšek Musil, univ. dipl. inž. arh.

Gorenjska: Barbara Viki Šubic, univ. dipl. inž. arh. in Igor Šubic, univ. dipl. inž. arh.

Nova Gorica: mag. Polona Filipič, univ. dipl. inž. arh.

Koper: Boštjan Bugarič, univ. dipl. inž. arh.

Novo Mesto: Melita Muren, univ. dipl. inž. arh.

Kostanjevica na Krki: Vesna Hrovat, Otok, Zavod za razvoj

Pomurje: Metka Pretnar, univ. dipl. inž. arh.

Pomoč pri projektu:

mag. Kristina Dešman, zg. arh.

Janž Omerzu, štud. arh.

Oblikovanje:

Maša Cvetko, univ. dipl. inž. arh.

Fotografije:

Matevž Paternoster, Bojan Mijatovič, Žiga Rebolj, Arhiv UGM, Arhiv MAO, Taja Filipič, Jure Kuštrin, Tanja Verboten, Barbara Viki Šubic, Igor Šubic, Primož Černe, Natalija Štular, Gaja Trbižan

Nova džamija bo stala na danes še neurejenem območju Spodnje Šiške, med Železniškim muzejem, Delom in gorenjsko železnico in bo prispevala k dolgoročni oživitvi predela ob Parmovi ulici. Islamsko versko in kulturno središče bo obsegalo 5.200 m2 prostorov. Osrednji prostor bo 1.640 m2 velika molilnica, ob njej pa bodo zgradili še knjižnico, knjigarno, restavracijo, športno dvorano, družabne prostore, učilnice, kabinete in nekaj manjših stanovanjskih enot. IVKC bo razpolagal tudi z lastno garažo za 300 vozil.

Na natečaj, ki ga je konec junija 2011 razpisala Mestna občina Ljubljana, je prispelo 44 predlogov, od tega 28 iz Slovenije in 16 iz tujine. Sodelujoči arhitekti so na izbiro ponudili zelo različne arhitekturno urbanistične koncepte za kompleks IVKC. Večina je projekt zasnovala kot hibridno stavbo, v kateri bi se prepletale vse različne dejavnosti, ki se bodo odvijale v bodoči džamiji in spremljevalnih prostorih. Več avtorjev je kompleks zasnovalo kot vase zaprto gnezdo, spet drugi pa so ga predvideli kot tandem dveh stavb, molilnice in kulturnega središča. Za izvedbo je ocenjevalna komisija izbrala zasnovo, v kateri arhitekturni ansambel večih stavb obkroža dvorišče pred džamijo.

Razglasitev rezultatov arhitekturnega natečaja za IVKC v Ljubljani je pomemben korak v zgodbi o projektu za ljubljansko džamijo. Natečajne predloge si bo kmalu mogoče ogledati na napovedani razstavi v Rotovžu, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pa bodo projekte obiskovalcem v živo predstavili nagrajeni arhitekti.

Program MAO bo osredotočen na doživljanje arhitektovega dela v živo, pri čemer bodo obiskovalci Plečnikovo dediščino lahko spoznavali v družbi priznanih poznavalcev Plečnikove arhitekture. V organizaciji MAO bo vsak mesec potekal voden ogled ene od znamenitih Plečnikovih stavb in ureditev.

Pomemben del programa bodo predstavljali tudi pogovori, ki bodo potekali v MAO in bodo namenjeni novim pogledom na zapuščino velikega arhitekta. Ustvarjalci in strokovnjaki z različnih področij bodo spregovorili o tem, na kakšen način črpajo iz Plečnikovih zamisli in ugotavljali, kaj Plečnikovo znanje in delo pomenita za prihodnost arhitekture, oblikovanja in slovenske kulture na splošno.  V prvi polovici leta bosta temu v MAO namenjena dva bloka večernih predavanj. Prvi bo potekal na temo branja Plečnikovih načrtovalskih konceptov za prihodnost, drugi pa bo odprl nova spoznanja mladih raziskovalcev Plečnikove arhitekture in oblikovanja.

V MAO se bodo zvrstili tudi številni drugi dogodki, ki jih bo muzej izvedel v sodelovanju z zainteresiranimi promotorji Plečnikove dediščine. Tako bomo v sodelovanju z društvom Gallus Bartholomeus iz Šentjerneja predstavili Plečnikov čaj, izdelan po originalni recepturi Plečnikove gospodinje. Umetniški inkubator EEEM v sestavi Luka Dekleva, Erik Kapfer in Franjo Čeh pa bo v MAO v čast arhitektovega jubileja izvedel predstavitev video instalacije, v kateri bodo s tri dimenzionalnim mapiranjem umetniško osvetlili Plečnikovo arhitekturo.

Leto 2012 bo pomembno tudi za nadaljnjo zaščito Plečnikove dediščine. MAO pri tem sodeluje v češko-slovenski delovni skupini, ki pripravlja gradivo za nominacijo Plečnikovih del na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine in bo konec januarja zasedala v Ljubljani.

MAO je marca 2011 končal z obsežnim popisom Plečnikove zbirke, ki obsega skupaj 17.605 predmetov, med katerimi so arhitektovi osebni predmeti in arhiv njegovih projektov z risbami, modeli in fotografijami. Plečnikova zbirka bo po zaključku dela komisije, ki ureja status zbirke na podlagi pogodbe o prenosu ustanoviteljskih pravic nekdanjega Arhitekturnega muzeja Ljubljana (AML) ostala v Plečnikovi hiši na Karunovi ulici v Ljubljani. Pri obravnavi in promociji Plečnikove zapuščine bo zato MAO kot nacionalni muzej za arhitekturo v prihodnjem letu in tudi v bodoče tesno sodeloval z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane (MGML), ki bodo po podpisu pogodbe med obema ustanovama postali skrbnik Plečnikove zbirke.

Širok spekter njegovega delovanja poleg načrtovanja izdelkov in proizvodnih programov, ki so zaznamovali domove in pisarne konec 20. stoletja, obsega prizadevanja za racionalizacijo proizvodnje in pionirske dosežke na področju izobraževanja oblikovalcev. Ustanovil in vodil je Inštitut za oblikovanje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, v okviru katerega je izpeljal več deset raziskovalnih nalog in prispeval k razvoju teorije oblikovanja. Je avtor dobrih sto patentov doma in v tujini in plodovit pisec številnih člankov.  Za svoje delo je prejel več nagrad.

Otvoritev razstave bo v četrtek, 15. decembra ob 19. uri.

Opeka – gradbeni material s tradicijo, ki sega vse od časov Rimljanov, se skozi celotno obdobje odlično prilagaja sodobnim trendom. S kontinuirano tehnološko posodobitvijo in optimizacijo, gradnja z opeko dosega ekonomsko učinkovitost, izpolnjuje ekološke in gradbeno fizikalne zahteve. Uporabiti jo je možno v raznolikih aplikacijah v arhitekturi.
Podjetje Wienerberger že od leta 2004, vsaki dve leti organizira natečaj za najlepše opečne zgradbe iz celega sveta. Nagrade podeljuje mednarodna žirija svetovno priznanih arhitektov. Na razstavi bodo predstavljeni domači in tuji projekti, ki so bili nagrajeni ali nominirani za nagrado Brickworls.

Otvoritev razstave bo v sredo 14. decembra ob 19.30 uri, v galeriji Hiše arhitekture, na Vegovi 8 v Ljubljani. Razstava bo na ogled vsak delovnik med 8. in 16. uro od 14. decembra 2012 do 13. januarja 2012.

Pred razstavo bo ob 18.00, v prostorih Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, predavanje o uporabi opeke v arhitekturi.

Novi epistemološki prijemi v humanistiki in družboslovju so tradicionalne znanosti, kot je umetnostna zgodovina, postavili pred izziv, da premislijo uveljavljene metode in predmet svojega raziskovanja. Razvijanje novih metod s poudarkom na heterogenem spektru pristopov za kontekstualno branje umetnine ima svoje odzive tudi na Slovenskem. Posvet bo oblikovan izrazito interdisciplinarno z namenom predstaviti sodobne metodološke pristope raziskovanja tradicionalnih in sodobnih umetniških praks, zato so bili h kritičnem premisleku in analizi vabljeni strokovnjaki različnih disciplin, kot so umetnostna zgodovina, likovna kritika, antropologija likovnega, likovna teorija, filozofija, psihoanaliza in druge.

V mestnih središčih se pod imperativom kapitala, gentrifikacijskih in turistifikacijskih procesov razvijajo urbani prostori za elitne uporabnike. Soseske v predmestjih so zapuščene, podvržene vandalizmu, marginalizaciji in nasilju. V zadnjih letih je v ljubljanskih predmestjih odraščala nova generacija. Ta raznolika skupina mladostnikov s koreninami iz vseh delov nekdanje Jugoslavije, ki je odraščala stran od drugih delov mesta, je razvila svojo urbano identiteto ter našla svoje urbane točke in urbano (ne)perspektivo. Generacije najstikov iz predmestij so brez prostorov srečevanja in kolektivnega sodelovanja (trgi, parki, igrišča). Zaradi tega se kaže vse večje pomanjkanje vsebin, ustrezno opremljenih javnih prostorov in odsotnost javnega življenja.

Vsebinsko in kulturno ustvarjanje novih javnih prostorov v primestnih območjih z neposredno udeležbo strokovnjakov in prebivalcev pripomore k večanju interakcij in v prihodnosti omogoča integriran urbani razvoj. Z mednarodno skupino sodelujočih strokovnjakov in aktivno participacijo prebivalstva se bo uvajalo nove pristope preoblikovanja mestnih sosesk na obrobju Ljubljane.

Graditi javno-st gradi na komunikaciji med različnimi uporabniki prostora in ostalimi, ki sodelujejo pri oblikovanju le-tega, hkrati pa poskuša preseči medgeneracijske predsodke – kdo so oni in kdo smo mi.

Festival GRADITI JAVNO-ST (Building Public-ness) bo potekal v četrtek, 1. decembra inpetek, 2. decembra 2011 v Moderni galeriji na Tomšičevi 14 v Ljubljani, Četrtnem mladinskem centru Zalog – ČAMAC na Agrokombinatski 2 v Ljubljani, Osnovni šoli Zalog na Cerutovi 7 v Ljubljani, BI-KO-FE-ju na Židovski stezi 2 v Ljubljani, CAFE OPEN na Hrenovi 19 v Ljubljani, sedežu KUD C3 na Križevniški 2 v Ljubljani in več lokacijah izložb po mestnem jedru Ljubljane in v Zalogu.

Organizatorja projekta sta KUD C3 iz Ljubljane iz STEALTH.unlimited in Rotterdama/ Beograda. V projektu sodelujejo Javni zavod mladi zmaji, Četrtni mladinski center Zalog Ljubljana, Osnovna šola Zalog, Četrtna skupnost Zalog. Na festivalu sodelujejo posamezniki različnih istitucij: Parsons New School of Design iz New Yorka, Academy of Fine Arts iz Dunaja, Politecnico di Milano, Univerze na Primorskem, Visoka šola za dizajn iz Ljubljane, Soho in Ottakring iz Dunaja, Udruga za interdisciplinarna in interkulturalna istraživanja iz Zagreba, Press to Exit Project Space iz Skopja, BI-KO-FE iz Ljubljane, CAFÉ OPEN iz Ljubljane.

Predavanja na konferenci v Moderni galeriji bodo v angleškem jeziku.

Projekt je nastal ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, programa CULTURE in Moderne galerije v Ljubljani.

Ilka in Adreas Ruby že v uvodu naredita presek skozi 15-letno zgodovino biroja, neozirajoč se toliko na posamezne projekte, pač pa predvsem na ideje, težnje, vplive, dileme in drugo, kar je biro vodilo in na njega vplivalo v zadnji dekadi in pol. A Review je osrednji del knjige, in ni nič drugega, kot prepis pogovora urednikov in petih arhitektov (Simon Hartmann, Mark Lee, Jörg Leeser, Jacob van Rijs in Philip Ursprung), ki so z nenavadno mešanico kritike in empatije pod okriljem MAO aprila letos razpravljali o arhitekturi Sadar + Vuga. Knjiga ponuja še nov pogled na 18 izbranih projektov iz obdobja 1996 – 2011 in sekvenco, skrben izbor serije fotografij, ki je voden pregled skozi arhitekturno vesolje Sadar + Vuga.

Besedilo z zadnje platnice:

Arhitekturni biro Sadar + Vuga je mednarodno javnost opozoril nase že s svojim prvim projektom, poslovno zgradbo Gospodarske zbornice Slovenije, zgrajeno leta 1999. Od takrat si je biro – s svojim prepoznavnim in karizmatičnim arhitekturnim jezikom –zagotovil prostor v mednarodnem arhitekturnem okolju. S tem, ko so večino svojih projektov zgradili prav v Ljubljani, so močno vplivali na sodobno urbano podobo prestolnice, kar je uspelo le redkim predhodnikom. Njihovi projekti niso formalistični, zasnovani so na podlagi posebnih kontekstualnih in programskih okoliščinah. Sadar + Vuga ne ustvarjajo prostorov, ki bi narekovali življenjski slog, temveč sistematično stimulirajo našo vidno zaznavo. Sadar + Vuga vidijo svojo arhitekturo kot vizualni katalizator našega pogleda na svet. In želijo, da na svet gledamo – predvsem na tistega med zgradbami – na drugačen način; da se bomo tudi drugače odzivali nanj.

Če je desetletnico zaznamovala knjiga Tendencies, ki je secirala vsak posamezen projekt in kjer se je zastavljalo vprašanje, kam od tod naprej, se knjiga Sadar + Vuga: A Review ozira nazaj in nudi pregled nad preteklimi petnajstimi leti, a hkrati še vedno zastavlja mnoga nova (in stara) vprašanja.

Odlično uredniško delo sta opravila Ilka in Adreas Ruby, ki že v uvodu naredita presek skozi 15-letno zgodovino biroja, neozirajoč se toliko na posamezne projekte, pač pa predvsem na ideje, težnje, vplive, dileme in drugo, kar je biro vodilo in na njega vplivalo v zadnji dekadi in pol. A se ne ustavita zgolj tu, pač pa poiščeta formo kritičnega pogleda na delo Sadar + Vuga. Tako nastane osrednji del pričujoče knjige, A Review, ki ni nič drugega, kot prepis pogovora urednikov in petih arhitektov (Simon Hartmann, Mark Lee, Jörg Leeser, Jacob van Rijs in Philip Ursprung), ki imajo tako, kot Sadar + Vuga idiosinkratičen pristop do svojega dela. Sadar + Vuga radi slišijo odziv na njihova dela in so dovzetni za kritike, pogovor petih arhitektov in urednikov, ki je potekal pod okriljem MAO, pa je nenavadna mešanica kritike in empatije, s tem pa je dosežen tudi namen.

Knjiga je razdeljena na šest delov.

V predgovoru se Jürgen Mayer H. sprašuje in ugotavlja:

Pa kaj? To ni monografija. To je diskurz, ki izžareva delo arhitektov Sadar + Vuga. /…/ Sadar + Vuga: A Review je projekt, ki nas znova preseneča z novim načinom snovanja knjige o arhitekturi. To je popoln avanturistični skok v arhitekturo izmenjave idej, eksperimentiranja in iskanja meja …

Uvodno besedo sta Ilka in Andreas Ruby naslovila s Sadar + Vuga, or the Healthy Cultivation of Doubt.

Projects 1996 – 2011 se ozira nazaj in nudi nov pregled in pogled na osemnajst izbranih projektov. Tekste sta na novo napisala Jurij Sadar in Boštjan Vuga. Vsak projekt je bogato predstavljen, tako tekstovno, kot grafično, z mnogimi risbami in fotografijami.

Osrednjemu delu, Sadar + Vuga: A Review sledi sekvenca enaindvajsetih izbranih projektov. A Sequence je skrben izbor serije fotografij, to je voden pregled skozi arhitekturno vesolje Sadar + Vuga. Bolj kot linearno seciranje posameznih projektov, sekvenca razkriva različne teme in konceptualne tipologije, ki so se razvile pri posameznih projektih: perforacije, slojevanje, zrcaljenje, stisnjeni kontejnerji, režirne poti, prepletena pročelja, lebdeči monoliti, sekvenčne lupine, vertikalne dvorane, kinematične strukture idr.

V prilogi so podatki biroja, življenjepisi, seznami nagrad, razstav in preteklih publikacij.

Velika večina fotografij je delo priznanega fotografa Hisaa Suzukija.

Knjigo je oblikoval Leonard Streich.

Uradna predstavitev knjige bo v četrtek, 1. decembra v MAO. Vabljeni!

264 strani, trda vezava, 29,5 x 24,5 cm, 450 fotografij in ilustracij, 118 risb

ISBN 987-3-7757-3143-0

Med 25. novembrom 2011 in 2. februarjem 2012 bodo na Krakovskem nasipu razstavljene podobe ljubljanskih mestnih parkov ujete skozi objektiv Luka Vidica. Ljubljana je zeleno mesto.

Mestni parki in vrtovi skupaj z gozdovi in obrežji rek predstavljajo plemenito strukturo, ki bogati podobe mesta in predvsem kakovost življenja v mestu. Zadnja leta se površina parkov ni toliko povečala kot sta se spremenila njihovo stanje in obiskanost. Prenovljeni, novo urejeni in dobro vzdrževani mestni parki ter druge javne ureditve so postali povsem nova, množična prizorišča vsakdanjega življenja in številnih prireditev. Danes se dogodki in obiskovalci iz tradicionalno privlačnih Tivolija, nabrežij Ljubljanice, Rožnika, Poti spominov in tovarištva, širijo v nova Severni in Šmartinski park ter v novo odkrite Botanični vrt, park Tabor in ob Gradaščico.

Ideja razstave Pozdrav iz ljubljanskih parkov je preprosta. V sivini pozne jeseni in zime naj gledalca prizori iz vsakdanjega življenja v zelenem mestu spomnijo na prijetni čas sproščenega bivanja na prostem in predvsem na dragocenost mestnega zelenja. Obiskovalci lahko iz besedila, ki spremlja razstavo izvedo tudi nekaj zanimivih podrobnosti o mestnih zelenih površinah.

Od 10. novembra dalje je v Galeriji Kresija na ogled tudi razstava Preobrazba simbola s katero želijo avtorji širši javnosti celovito predstavitvi originalno arhitekturno zasnovo Cankarjevega doma in njeno umestitev v fizični in kulturni kontekst. Prepričani smo, da je to potrebno tako zaradi splošnega razumevanja in vrednotenja sodobne arhitekturne dediščine, kot tudi zaradi verodostojne primerjave originalne zasnove in novih posegov. Dejstva naj služijo kot izhodišča širši strokovni in javni razpravi na okrogli mizi, ki se bo odvijala ob zaključku razstave.

Razstavo sestavljata dva dela. Prvi del je celovita slikovna, grafična in tekstualna predstavitev originalnega in novega stanja. Gradivo predstavljajo Ravnikarjevi teksti in originalni načrti, vplivne reference in fotografije originalnega stanja (avtor fotografij je pokojni arhitekt in fotograf Damjan Gale) ter njihova današnja različica (avtor fotografij je arhitekt in fotograf Miran Kambič). Material bo predstavljen na 12ih velikih panojih dim 100×250 cm, in na fotografijah na prosojnicah, osvetljenih z zadnje strani.

Drugi del predstavlja film z intervjuji vidnejših predstavnikov strokovne in laične javnosti. Film bo gledalca nagovarjal na dva načina: prek strokovnih dejstev, vprašanje pomena arhitekturne dediščine in upravljanja z njo ter prek čustev in nacionalnega spomina.

Namen razstave in okrogle mize

Arhitekturna dediščina so naše kulturne in civilizacijske korenine. Zavest, kdo smo in kdo bomo. Z razstavo in strokovno debato na okrogli mizi želimo opozoriti na pomembnost ohranjanja arhitekturne kulturne dediščine. Še posebej arhitekturne dediščine nacionalnega pomena, kot je Cankarjev dom. Glede na kulturno škodo, ki jo predvsem v zadnjem desetletju povzročajo neprimerne prenove, zahteva stroka od države, da nemudoma vzpostavi strokoven, stvaren in odziven protokol zaščite arhitekturne dediščine.

Projekt Preobrazba simbola podpirajo Zveza društev arhitektov Slovenije, Društvo arhitektov Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana, Arhitekturna galerija Dessa ter Trajekt, Zavod za prostorsko kulturo.

Simpozij se bo začel v četrtek, 24. novembra ob 18h, s slavnostno otvoritvijo in predstavitvijo prvega simpozijskega zbornika Arhitekturna zgodovina ter z okroglo mizo Med starim in novim v arhitekturi danes, na kateri bodo sodelovali arhitekti Maruša Zorec, Miloš Florjančič, Janez Koželj, Janko Rožič in umetnostni zgodovinarji Robert Peskar, Breda Mihelič in Matej Klemenčič. Okroglo mizo bo moderiral arhitekt Aleksander Saša Ostan.

Tako kot prvi dve je tudi tretje srečanje namenjeno povezovanju različnih strok, ki se ukvarjajo z arhitekturno zgodovino ter arhitekturo in urbanizmom, t.j. umetnostnim zgodovinarjem, arhitektom, konservatorjem itd. Izpostavljen bo odnos do starejše arhitekture tako danes kot v preteklih obdobjih: odnos javnosti do novogradenj in starejše arhitekture, odzivanje arhitektov in naročnikov na obstoječe starejše arhitekture pri načrtovanju novih, citiranje starejših oblik, pa tudi vprašanja, povezana z restavratorskim in konzervatorskim delom (tudi v preteklosti), še posebej pri intervencijah v spomeniško gradivo.

Več informacij na priloženem pdf-ju zbornika povzetkov s programom simpozija in na elektronskem naslovu arhitekturna.zgodovina@gmail.com.

PROGRAM SIMPOZIJA

Četrtek, 24. novembra 2011

18.00 Slavnostna otvoritev simpozija in predstavitev zbornika Arhitekturna

zgodovina

18.15 Okrogla miza Med starim in novim v arhitekturi danes(Maruša Zorec, Miloš Florjančič, Janez Koželj, Janko Rožič, Robert Peskar, Breda Mihelič in Matej Klemenčič)

Petek, 25. novembra 2011

9.00 RENATA NOVAK KLEMENČIČ (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Obnova spomenikov v Dubrovniku v prvi polovici 15. stoletja

9.30 DUBRAVKA BOTICA (Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu)

Utjecaj i interpretacija tradicije u arhitekturi 17. i 18. stoljeća u sjeverozapadnojHrvatskoj

10.00 PREDRAG MARKOVIĆ (Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu)

Graditeljska tradicija i arhitektonska invencijaizmeđustarog i novog: kameni krovovi-svodovi katedrale sv. Jakova u Šibeniku

10.30 Odmor

11.00 HELENA SERAŽIN (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije

znanosti in umetnosti)

Delovanje in vloga graškega Društva za domovinsko varstvo na južnem Štajerskem (1909–1918)

11.30 MARKO ŠPIKIĆ (Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu)

Transformacije i kontinuiteti u Dioklecijanovoj palači u Splitu od Roberta Adama do AloisaRiegla

12.00 MIJA OTER GORENČIČ (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije

znanosti in umetnosti)

Različni pogledi na posege v srednjeveške cerkve

12.30 Odmor

15.00 ŽIVA DEU (Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani)

Meje novega v razvojnem varstvu arhitekturne dediščine

15.30 MATEJA GOLEŽ, TOMAŽ PAZLAR (Zavod za gradbeništvo Slovenije), TOMAŽ MAJCEN (STIK Muzej Laško)

Pomen informacijskega modeliranja za trajnostni razvoj grajenega okolja

16.00 IGOR SAPAČ (Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana)

Novo staro v arhitekturi na Slovenskem. Problematika rekonstrukcijskih posegov

16.30 Odmor

17.00 EVA SAPAČ (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije)

Umetnostna zgodovina in spomeniško varstvo v odnosu do prostora kot merila urbanistične umetnosti

17.30 ALEKSANDER SAŠA OSTAN (Atelje Ostan Pavlin)

Staro kot navdih za novo. Principi naselbinske dediščine kot vir za sodobne urbanistične in arhitekturne rešitve

18.00 ALEŠ VODOPIVEC (Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani)

Ravnikarjev odnos do preteklosti in tradicije

Sobota, 26. novembra 2011

9.00 LARA SLIVNIK (Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani), TADEJ BRATE

(Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije)

Hradeckega most v Ljubljani

9.30 NATAŠA JAKŠIĆ, KARIN ŠERMAN (Arhitektonski fakultet, Sveučilište u Zagrebu)

Novo u starom. Denzlerova Upravna zgradaGradskihpoduzeća u Zagrebu iz 1935.godine u historicističkom tkivu zagrebačkogDonjega Grada

10.00 PETRA ŠUŠTERŠIČ (Ljubljana)

Plečnikov Novi magistrat

10.30 Odmor

11.00 TINA JAZBEC (Ustanova Maks Fabiani)

Murska Sobota – modernistično mesto Ferija Novaka

11.30 TINA POTOČNIK (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije

znanosti in umetnosti)

Staro in novo v razvoju naselja: Mengeš v drugi polovici preteklega stoletja

12.00 JASNA GALJER (Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu)

Da li je modernizamjošuvijekaktualan? Sraz realnosti i utopije na izložbama stanovanja 1950ih

12.30 NEŽA ČEBRON LIPOVEC (Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza

na Primorskem)

Koper v povojnih letih: primeri posegov v historično tkivo mestnega jedra

Tema

Aktivna arhitektura/Active Architecture

Arhitektura ni pasivna. Arhitektura je že v svoji elementarnosti aktivna. Zato mora tudi v današnjem svetu, ki ga vodita kapitalistična ekonomska logika in binarna virtualna miselnost, v katerem se zdi, da zgublja korak s časom, ohraniti oziroma ponovno prevzeti vlogo aktivne oblikovalke prostora in bivanja ter akterke civilizacijskega napredka. Arhitektura aktivira družbeno socialne ter ekonomske odnose. Arhitektura predstavlja kulturo in moč naroda. Njegovo identiteto. Arhitektura oblikuje prostor in človeka. Spoštuje okolje, tradicijo in sodobne tehnologije. Oblikuje nove sisteme bivanja. Izziva domišljijo. Neti kreativnost … Arhitektura je odzivna. Arhitektura je aktivna.

Program

6 predavanj_9 predavateljev

Gerd Bergmeister, Michaela Wolf | bergmeisterwolf architekten | Brixen, Italija

Franz Jaschke | WINFRIED BRENNE ARCHITEKTEN | Berlin, Nemčija

Miloš Florijančič, Matej Blenkuš | abiro | Ljubljana, Slovenija

Benny Govaert, Damiaan Vanhoutte | Govaert & Vanhoutte architecten | Brugge, Belgija

Vera Grimmer | Zagreb, Hrvaška | Lecture about work of architect Ivan Vitić

Valentin Bearth | BEARTH & DEPLAZES ARCHITEKTEN | Chur, Švica

3 študentske predstavitve

1 dokumentarni film

KOCHUU: Japanese Architecture / Influence & Origin | film by Jesper Wachtmeister, 2003

6 arhitekturnih razstav

Mednarodna arhitekturna razstava Piranesi

Maks Fabiani | fotografska razstava Miran Kambič

Opeka in arhitektura_stalni sopotnici | Wienerberger_Opekarna Ormož

Continuity of Modernity_Fragments of Croatian Architecture from Modernism to 2010 | Oris, Arhitekst

Minimalna stanovanja za mlade družine | Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani

South Africa Ithuba project 2010_Načrtovanje in izgradnja učilnice in knjižnice | Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani

Odbor bo podelil 1 nagrado Piranesi, 2 priznanji Piranesi in 1 študentsko priznanje Piranesi.

Dogodek je zasnovan tako, da so soudeleženci ne-konference lahko hkrati tudi njeni voditelji, le četrtino programa predstavljajo vnaprej določeni govorci, ostali del pa se razvija spontano. “Beyond Borders” ne-konferenca odpira prostor za kritično razpravo s strokovnjaki sorodnih področij, pridobivanje znanj in širjenje možnosti sodelovanja.

Cena: 30 €/21 € (za člane Kluba UGM). Cena vključuje: vstopnino, strokovno vodstvo v Kunsthausu in prevoz.

Prijava: ob plačilu na blagajni UGM (tor.-ned.: 10.00-18.00) do 13. novembra 2011; v upravi UGM (pon.-pet.: 9.00-15.00) od 13.-22. novembra 2011 oziroma do zasedbe prostih mest

Informacije: 02/22 94 693 (blagajna) in 02/22 95 860 (uprava), info@ugm.si

Program: Voden ogled po razstavi Ai Weiwei, Interlacing v Kunsthausu in možen individualen ogled razstave Antje Majewski, The World of Gimel. Po uri in pol prostega časa za sprehod po adventnem starem mestu se bomo udeležili otvoritve muzejskega kompleksa Joanneumsviertel z Neue Galerie Graz in si nato samostojno ogledali razstave: Modernizem: Samomor Umetnosti, Refleksije na zbirko Neue Galerie Graz, retrospektivno razstavo arhitekta in oblikovalca Hansa Holleina ter Bruseum, Muzej Günterja Brusa. Vodstvo po razstavi Ai Weiwei-a je v ANGLEŠKEM in NEMŠKEM JEZIKU! Izbira jezika je možna ob prijavi do zapolnitve angleške ali nemške skupine.

Razstava Ai Weiwei, Interlacing v Kunsthausu je prva velika razstava umetnikovega fotografskega in video ustvarjanja. Ai Weiwei je sodobni kitajski umetnik, ki ustvarja na področju kiparstva, instalacije, arhitekture, fotografije, filma in političnega aktivizma. Njegova dela so konceptualne narave in pogosto vsebujejo socialno, politično ali kulturno kritičnost. Nedavno ga je revija ArtReview uvrstila na prvo mesto na lestvici stotih vplivnih umetnikov, kar je sprožilo ostre proteste kitajskih oblasti, ki so tudi pogosta tarča umetnikovih kritik.

Neue Galerie Graz je vse od šestdesetih let preteklega stoletja zaznamovala razvoj umetnosti na nacionalni in tudi mednarodni ravni s številnimi odmevnimi projekti in priznanimi umetniki. Po dveh letih obnove bo slavnostno odprtje Neue Galerie pospremilo več razstav: Razstava Modernizem: Samomor umetnosti, refleksije na zbirko Neue Galerie Graz predstavlja temeljno spremembo modernizma od predstavljanja realnosti do razstavljanja realnosti z deli iz zbirke od 1800 do danes. Vse, kar je bilo naslikano in upodobljeno, je nadomestila razstavljena realnost sama. Naslikane pokrajine so prepustile prostor živo oblikovanim pokrajinam, portrete so nadomestila živa telesa ali kot je dejal Günter Brus: “platno se je spreobrnilo v človeško telo”. Retrospektivna razstava Hansa Holleina, svetovno znanega oblikovalca in arhitekta, ponuja celosten in razumljiv vpogled v njegovo umetniško delovanje. Na ogled bo tudi izbor del iz študijskega centra Bruseum (ustanovljen leta 2008), ki redno predstavlja Günterja Brusa, enega mednarodno najbolj prepoznanih sodobnih avstrijskih umetnikov, ki deluje kot slikar, performer, grafik in pisatelj.

Delavnica je namenjena najširši publiki starejši od 14 let.

Urnik:

Ljubljana, Center in Galerija P74, 3.11. in 4.11.2011, predvidoma od 17.00 do 20.00 ure.

Maribor, UGM, 7.11. – 9.11.2011, predvidoma od 18.00 do 20.00 ure.

V Ljubljani bo delavnica potekala v prostorih Centra in Galerije P74, Prušnikova 74 in v Mariboru v prostorih UGM, Strossmayerjeva ulica 6. Za vsako izbrano delavnico je potrebna ločena prijava, saj sta delavnici neodvisni in zaokroženi enoti.

Delavnici sta brezplačni, število sodelujočih na vsaki delavnici je omejeno na 10 udeležencev. Prijave sprejemajo na elektronski naslov: p74info@volja.net , do vključno petka, 28.10.2011. Dodatne informacije: 040 370 199 (Uroš)

Program Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. podpira Ministrstvo za kulturo RS in MOL, Oddelek za kulturo. Javno delavnico Knjige umetnika v Mariboru smo pripravili v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor.

Kontakt:

Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.

Center in Galerija P74, Prušnikova 74, 1000 Ljubljana

Natečajna prijava mora vsebovati:

- vsebinski in slikovni predlog projekta/risba,

- finančni razrez stroškov projekta,

- biografske podatke avtorja.

IZVEDBA PROJEKTA V GRAFIČNIH DELAVNICAH

Uvod:

Izbrani kandidat/i lahko samostojno ali s tehnično podporo tiskarjev izvedejo svoj projekt v grafičnih delavnicah MGLC.

O vsebinah:

Tema za projekt ni vnaprej predpisana ali zamišljena. Od kandidatov/kandidatk, ki se bodo prijavili na natečaj, pričakujemo, da predložijo projekte/risbe, ki bodo omogočali prenos v grafiko ali serijo odtisov (ki bodo izvedljive) v navedenih tehnikah. Pričakujemo, da kandidati/kandidatke poznajo naravo ustvarjanja v omenjenih grafičnih tehnikah.

Postopek pred izpeljavo tiska:

Na podlagi natečajnih predlogov in pogovorov z avtorji bo komisija izbrala ustreznega kandidata/e in mu/jim omogočila izdelavo projekta.

Medsebojne obveznosti

MGLC bo izbranemu/im kandidatu/om pokril stroške priprave na tisk in tiska izbranega projekta. Med avtorjem in MGLC bo podpisan založniški dogovor o delitvi del iz naklade.

Pričakovanja:

Natečaj je zamišljen kot izhodišče za raziskovanje tradicionalne grafične produkcije in njeno vpetost v sodobne vizualne umetniškem prakse.

Datumi:

Oddaja natečajnih predlogov: 2. 12. 2011

Izbor umetnikov: 16. 12. 2011

Izvedba projekta/dela: v letu 2012

Prijave lahko avtorji pošljejo do 2. 12. 2011. Dodatne informacije: Petra Klučar, petra.klucar@mglc-lj.si, t: 01 24 13 808

Šola arhitekture za otroke je odkrivanje arhitekture v vsej njeni raznolikosti. Otroci začutijo arhitekturo skozi materiale, oblike, vonj, svetlobo in barvo. Spoznajo pomen stavbne dediščine in dialog arhitekture z naravo. S praktičnim delom razvijamo domišljijo, ustvarjalnost in samostojnost. Primerna je za otroke od 6 do 11 let.

Pouk poteka enkrat tedensko od novembra do junija.  Vsako sredo od 17.00 do 18.00.
Cena: 140 € za celo leto ali 5,50 € na obisk
Informacije in prijave: izobrazevanje@mao.si.

9. maja letos je ITR na delavnici oblikovali predloge dejavnosti in projektov NVO, s katerimi bi lahko prispevali k doseganju ciljev Strategije razvoja Slovenije 2013-2020 (SRS).

Vendar pa vlada posvetovanja o SRS ni izpeljala – namesto tega bomo dobili predčasne volitve.

Zato ITR vabi, da se še enkrat skupina sreča in pogovori o tem, kako predloge lahko čim bolje predstavijo in uveljavijo – tudi glede na predvolilno obdobje.

8:45 – 9:00 Prihod in registracija udeležencev

9:00 – 9:30 Predstavitev rezultatov majske delavnice: predlogi NVO za Strategije razvoja Slovenije 2013-2020. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj

Manifest Plana B kot orodje pritiska NVO v predvolilnem času. Karmen Kogoj Ogris, Umanotera

9:30 – 11:00 Delavnica: Kako lahko naše predloge najbolje uveljavimo? Kako najbolje predstaviti predloge kmetijsko-okoljskih NVO? Kako lahko predloge uveljavimo? Kdo nam lahko pri tem pomaga?

11 – 11:30 Zaključek – oblikovanje sklepov

ITR prosi za prijavo – prednostno po e-pošti na info@itr.si, ali po telefonu (041 725 991, 051 368 890, (01) 4397 460) do 27. oktobra 2011.

Informacije: Inštitut za trajnostni razvoj, Metelkova 6, 1000 Ljubljana

Pisarna: Trubarjeva 50 (Okoljski center), Tel. (01) 4397 460; GSM 051 368 890; Faks (01) 4397 105

Program:

petek in sobota, 11. in 12. november 2011:
1. Kaj je pasivna hiša – predstavitev za laike in strokovnjake, investitorje in projektante
(prof.dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, u.d.i.a., mag. Miha Praznik, u.d.i.s.)
2. Možnosti financiranja pasivne hiše
- Nepovratne finančne spodbude (Eko sklad, j.s.)

- Ugodno kreditiranje (Banka Sparkasse d.d., Gorenjska banka d.d.)
Petek, 11. november 2011 ob 16.30, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Plečnikova
predavalnica
Sobota, 12. november 2011 ob 9.00: Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor

Udeležba je brezplačna. Zaželene so prijave na martina.zbasnik@fa.uni-lj.si.

Sobota in nedelja, 12. in 13. november 2011:
Možnost individualnih ogledov 17 pasivnih hiš po vsej Sloveniji.
Seznam hiš s podrobnejšimi opisi in vse dodatne informacije: www.fa.uni-lj.si/konzorcijph, klik na Dan odprtih vrat.

Udeležencem bo predstavnik partnerske ženevske kooperative Codha Guillaume Käser predstavil poslanstvo, začetke, aktualno delovanje njegove organizacije in vpetost stanovanjskih kooperativ v ženevsko stanovanjsko politiko. Videli bomo, da je Codha uspešna v veliki meri, ker gradi na vključevanju članstva (participaciji) in največjem možnem upoštevanju načel trajnostnega razvoja.

Predstavniki Zavoda Tovarna se bodo v predstavitvi osredotočili na dognanja, do katerih so prišli v prvih šestih mesecih dela na projektu. Veliko je dejstev, ki govorijo v prid stanovanjskim kooperativam v Sloveniji. Po eni strani je zaskrbljujoče dejstvo, da je neprofitnih najemnih stanovanj v Sloveniji premalo. Po drugi strani pa je spodbudno, da se odgovorni za stanovanjsko politiko v državi in občinah, s katerimi so bili v stiku, tega zavedajo. Zato stanovanjske kooperative odobravajo in so jih pripravljeni podpreti. To je razvidno tudi iz predstavljenih smernic novega nacionalnega stanovanjskega programa in nekaterih drugih sistemskih oz. zakonodajnih sprememb, ki so se že zgodile ali pa se jih načrtuje.

Glede zagotavljanja stanovanj se premika tudi v politiki. Spomladi je stranka Zares predstavila predlog Zakona o stanovanjskem kreditiranju državljanov z jamstvom države. Temeljni princip, ki predvideva izdajo državnih obveznic kot jamstvo za hipotekarni kredit in ob njihovem unovčenju kot odplačilo glavnice, bi bil lahko zelo uporaben tudi v primeru stanovanjske kooperative v vlogi investitorja. Zato je na javno tribuno povabljen tudi predstavnik predlagateljev zakona.

Najbolj pa Zavod Tovarna seveda zanima izmenjava stališč s potencialnimi uporabniki. To je tudi glavni motiv za javno tribuno, na kateri želijo pridobiti čim več povratnih informacij. Kaj si mislijo o stanovanjskih kooperativah tisti, ki še nimajo rešenega stanovanjskega problema oziroma se bodo s tem problemom kmalu soočili? Ta stališča in še več bi radi slišali od udeležencev v dialogu, ki ga želijo vzpostaviti na obeh tribunah. Na spletni strani www.stanovanjskekooperative.si so pripravili tudi vprašalnik o stanovanjskih potrebah posameznikov.

Vljudno torej vabljeni v Novo mesto ali Ljubljano ter na spletno stran projekta vsi, ki nimate predsodkov do neprofitnih najemnih stanovanj in bi vam prav prišel sosed, s katerim sta pri gradnji stanovanjskega objekta sodelovala, ki mu ne bi bilo težko popaziti na vašega otroka ter vam ne bi pokvaril tedna, če bi s prišel sposodit sladkor ali vas prosil za pomoč pri sestavljanju novega predalnika, ki je prispel iz Gradca…

Fotografije so s spletne strani  partnerske zadruge v Ženevi v Švici. Več informacij: Blaž Habjan, 031 67 19 46; blazhabjan@yahoo.com;

www.stanovanjskekooperative.si

Predavanje bo v torek 25.10.2011 ob 17.00 v knjižnici Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, Ljubljana. Predstavila bo arhitekturno-urbanistični pristop k revitalizaciji območja ob vzhodni ljubljanski vpadnici in lokalnega središča Moste. Poseben potencial območja vzdolž Zaloške ceste je reka Ljubljanica, ki z vzpostavitvijo primernih povezav lahko pomembno prispeva k izoblikovanju izrazne fizionomije družbenega in kulturno gospodarskega centra Most.

Lokalna mestna središča v tekmi z mestnimi središči in nakupovalnimi središči na obrobjih mest izgubljajo svojo privlačnost tako za nosilce ekonomskih dejavnosti kot za meščane in obiskovalce. V tem procesu, ki je značilen za večino evropskih mest, predmestja izgubljajo svojo funkcijsko in prostorsko prepoznavnost. Odgovorna mestna politika se problema zaveda in z različnimi pristopi vzpodbuja ponovno krepitev lokalnih središč in predmestnih območij. Arhitektka Maja Kovačič bo v predavanju predstavila arhitekturno-urbanistični pristop k revitalizaciji območja vzdolž vzhodne ljubljanske vpadnice in pripadajočega lokalnega središča Moste. Poseben potencial območja je reka Ljubljanica, ki lahko z vzpostavitvijo primernih povezav pomembno prispeva k izoblikovanju prepoznavne fizionomije družbenega in kulturno-gospodarskega centra Most. Današnji značaj prostora je izrazito prehoden in neartikuliran, na podlagi analiz prostora in ovrednotenja trenutnega stanja pa avtorica predlaga urbanistično zasnovo, ki to stanje kvalitativno nadgrajuje. Predlaga povezave z mestom in druge ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja v četrtni skupnosti Moste, ki naj bi dobila tudi svoje prepoznavno lokalno središče.

Razpis za nagrado 2012 je odprt od 17. oktobra 2011 so 19. januarja 2012. Vse informacije so na voljo na www.publicspace.org.

V toku semestra bo cikel predavanja (ex cathedra) posvečen nekaterim velikim figuram modernosti v arhitekturi med XIX in XX stoletjem. Tematike, problematike in razvoj arhitekturne teorije in prakse, bodo prikazani preko analize specifičnih arhitekturnih objektov in nekaterih temeljnih teoretičnih tekstov.

Vznotraj seminarja se bo razpravljalo o različnih pojmih napredka, izvora, tehnologije, dekoracije, izuma, tradicije, ki dajejo obliko različnim izrazom moderne arhitekture.

Tektonika, razvoj zgodovinske misli, stil, tehnika, funkcija, konstrukcija, prostor, so pojmi, ki se med XIX in XX stoletjem uveljavijo kot nova orodja in nove metodologije v arhitekturnem delu in kot novi subjekti v konceptualizaciji arhitekturne misli. Pojmi, ki tudi danes predstavljajo predznak arhitekturnega projekta.

Vse te tematike bodo obravnavane in razpravljane vznotraj seminarjev in diskusij v skupnem delu s študenti.

Seminar se bo razvijal po naslednjih temah:

1. Giovanni Battista Piranesi. Konec zgodovine

2. Claude Nicholas Ledoux in problem velikega merila – arhitektura, arhitekturna figura in percepcija

3. Karl Friedrich Schinkel. Arhitekturni jezik moderne države

4. Peter Behrens. Industrija, sodobno mesto in “nove” arhitekturne naloge

5. Adolf Loos in Dunaj. Michaelerplatz in sodobniki

6. August Perret in Le Corbusier. Beton, konstrukcija in abstrakcija

7. Ludwig Mies van der Rohe. Prostor in tektonika

8. Prostor in arhitektura: ruska avantgarda

9. Nervi, Morandi, Musmeci in italijanska arhitektura v 50ih in 60ih: Znanost ali umetnost konstrukcije

10. Jože Plečnik v kontekstu evropske arhitekture XX stoletja

11. Slovenska arhitektura 50ih in 60ih let: doprinos ene generacije v jugoslovanskem kontekstu

Kontakt: Galerija Dessa, Židovska steza 4, 1000 Ljubljana

Dve fotografiji:

Pogled na razstavno dvorano.

Ljubljanski »kotiček« s projekcijo mestnih ureditev – vidimo Mesarski most, zraven model Stožic, v ozadju predstavitev Londona z modelom stadiona Zahe Hadid.

Na letošnjem bienalu se bo po izboru avtorjev predhodne edicije bienala predstavilo 20. izbranih slovenskih avtorjev mlajše generacije, ki so na svojem področju dosegli opazne rezultate in pripomogli k redefiniciji in razširitvi uporabe ilustracije. Avtorji se bodo predstavili z neodvisno ilustracijsko produkcijo, ki nastaja izven ustaljenih publicističnih okvirov in je zato v okviru obstoječih bienalov mnogokrat prezrta. Gre torej za ilustracijo, ki ni ujeta zgolj v parametre knjižne ali založniške ilustracije, temveč se povezuje praktično z vsemi mediji sodobnih likovnih praks; je eksperimentalna in se pojavlja v različnih medijih, animaciji, stripu, oblikovalstvu, slikarstvu, itn. Svež pristop bienale prinaša tudi v samem načinu selekcije. Sodelujoči avtorji v naslednjem bienalu dedujejo selektorstvo, pri čemer lahko vsak od njih k sodelovanju povabi novega avtorja po lastni izbiri. Isti avtorji pri naslednjem bienalu ne morejo sodelovati. Kvaliteto produkcije na ta način samostojno sooblikuje neodvisna ilustracijska stroka, torej avtorji sami in ne institucije oziroma založbe.

Sodelujoči avtorji na Bienalu 2011 so: Ada Hamza, Aljaž Košir – Fejzo, Branislav Milošević, Dani Kavaš, David Kassl, Dominik Mahnič, Grega Lož, Igor Hofbauer, Katarina Vladimirov Young, Luka Uršič, Mark Požleb, Martina Lajtner, Matija Kocbek, Metoda Postolski Košir, Miha Vrhunc, Milanka Fabjančič, Mina Arko, Nina Urh, Rok Klemenčič, Rone 84, Teja Kleč, Zvonko Čoh, Žiga Tomori, Chris Seddon …

Tekom bienala se bo zvrstilo več kot 14 dogodkov, razstav in umetniških intervencij. Začetek bienala bosta označila dva avtorska dogodka in sicer razstava WHITE SPACE CONFLICT, Aljaža Koširja -Fejza 12. oktobra ob 21h v lokalu BI-KO-FE in razstava “V GOZDU JE SVETLO, V GOZDU JE SVETLOBA“ Dominika Mahniča v razstavnem prostoru Zaklonišče 2, Park slovenske reformacije (Argentinski park).

Uradni start Bienala pa se bo zgodil v Kinu Šiška , kjer bo potekala tudi glavnina dogodkov, in sicer 17. oktobra ob 17.30 z novinarsko konferenco bienala in predstavitvijo Knjiga avtorjev Bienala neodvisnih 2007-2010 – ILUSTRARIE ter otvoritvijo pregledne razstave avtorjev.
Kino šiška bo poleg pregledne razstave avtorjev gosti tudi Jam Session gostujočih avtorjev in poseben dvodnevni dogodek »15′ slave«, kjer se bodo predstavili različni kreativci, ki danes tako ali drugače narekujejo smernice na področju slovenske vizualne kulture.

KONTAKT
info@bienaleneodvisnih.com
Kontaktna oseba:Barbara Poček

četrtek, 20. oktobra, ob 18. uri:
Metod Burgar, industrijski oblikovalec, Cerklje na Gorenjskem
mag. Lidija Dragišič, Studio 360
Peter Rauch, Revija Fotografija
Samo Ačko, grafični oblikovalec

petek, 18. novembra,ob 18. uri:
Boris Bežan, MX_SI arhitekturni studio, Barcelona
Tomaž Krištof, Studio Krištof
Jaka Verbič, Edelweiss ride support
Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb in Budja arhitekti, Ljubljana

Razstava je bila v Londonu dobro sprejeta in obiskana, saj si jo je v času štirih dni ogledalo okoli 9.200 obiskovalcev iz Velike Britanije, Kanade, Japonske, Južne Koreje, Madžarske, Italije, Kitajske, ZDA, Tajvana, Litve, Belgije, Nizozemske, Francije, Danske, Srbije, Španije, Irske in drugod. Razstava je prejela povabila za predstavitve in sodelovanja s tujimi organizacijami in pozitivne odzive obiskovalcev in strokovnjakov, med drugimi tudi iz Victoria&Albert Museum, Design Museum, Paris Design Week, Belgrade Design Week, ICFF New York in Lighthouse, Škotska. Direktor Tent London Jimmy MacDonald pa je zapisal, da je bila izjemna pridobitev za Tent London. Slovensko sodobno oblikovanje je bilo deležno pozornosti mednarodne strokovne javnosti tudi s predstavitvijo Nike Zupanc ob uglednih imenih iz sveta oblikovanja na Superbrands London. Na povabilo ene najuglednejših oblikovalskih revije Blueprint smo v okviru programa 100% Design London skupaj z organizatorji 100% Norway in 100% France sodelovali na okrogli mizi o vlogi nove generacije oblikovalcev. Razstavo Silent Revolutions in sodobno slovensko oblikovanje so tam uspešno zastopali Gigodesign. K večji pozornosti javnosti je pripomogla uvrstitev v neodvisni uredniški izbor revije ICON – Icon Design Trail, v katerem so predstavljeni le najbolj zanimivi dogodki v času festivala.

Razstava, ki prinaša več kot petindvajset izbranih del, je prva obsežna mednarodna predstavitev slovenskega produktnega oblikovanja v zadnjih dvajsetih letih. S prepletanjem gospodarstva in kulture ter aktivnim sodelovanjem vladnih institucij na področju kreativnih industrij želimo promovirati vrhunske slovenske proizvode in podjetja ter povečati prepoznavnost Slovenije skozi industrijsko oblikovanje. Kot pravi kustosinja razstave Maja Vardjan »drugi vidik “revolucije”, ki ga izpostavlja naslov, opozarja na dejstvo, da kar nekaj razstavljenih izdelkov s prelomnimi inovacijami postavlja nove standarde v svetovnem merilu.« Projekt je na začetku svoje poti in kot menita Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, in Tatjana Fink, glavna direktorica Trima, lahko takšni dogodki odločilno prispevajo k dvigu prepoznavnosti vseh sodelujočih kot tudi k oblikovanju podobe Slovenije kot države, ki si zasluži svoje mesto na svetovnem zemljevidu industrijskega oblikovanja. Kljub vsemu pa se je potrebno zavedati, da je to le prvi v nizu korakov, ki jih bo potrebno narediti skupaj, da bo Slovenija postala mednarodno prepoznavna. Na pomen kontinuirane promocije in dolgoročnega sodelovanja na tem področju je opozoril tudi Miha Klinar, industrijski oblikovalec

PLATINASTI SVINČNIK 2011
Častno priznanje platinasti svinčnik se podeli članu ZAPS za obsežnejši opus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja. Priznanje je podelila platinasta žirija, ki so jo sestavljali dr. Živa Deu, Marija Magdalena Kregar, mag.Tomaž Kancler, mag. Jelka Hudoklin, prof. Janez Koželj.
Platinasti svinčnik 2011 prejmejo:
Andrej Hrausky,
Jurij Sadar in Boštjan Vuga.

DIPLOMA ZAPS
Priznanja Diploma ZAPS podeli Skupščinski svet na predlog upravnega odbora ZAPS. Priznanje se podeli za posamezen pomemben organizacijski prispevek pri razvoju in uveljavitvi ZAPS ter stroke.
Diplomo ZAPS prejmeta:
Dr. Aleš Mlakar
Ana Struna Bregar in Hiša arhitekture

ZLATI SVINČNIK S PODROČJA ARHITEKTURE IN KRAJINSKE ARHITEKTURE
Priznanja zlati svinčnik za odlično realizacijo s področja arhitekture in krajinske arhitekture, ki je nastala v obdobju 2006–20011 je podelila tričlanska mednarodna zlata žirija, ki so jo sestavljali arhitekta Saša Randić in Miha Kajzelj ter krajinski arhitekt Matej Kučina.
Priznanje Zlati svinčnik s področja arhitekture in krajinske arhitekture prejmejo:
Dekleva Gregorič arhitekti – Naselje razgledin Perovo,
Enota – Športna dvorana Podčetrtek,
Mojca Gregorski in Ajda Vogelnik Saje- Športna dvorana Kidričevo,
Atelje Ostan Pavlin- Kolesarska pot Bohinj.

ZLATI SVINČNIK S PODROČJA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA
Priznanja zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja, za projekte, ki so nastali v obdobju 2006–2011, je podelila mednarodna zlata žirija, ki so jo sestavljali: Liljana Jankovič Grobelšek, Mag. Mojmir Prelog in Marcus Schaefer.
Priznanje Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja prejmejo:
mag. Jelko Valenčak in skupina načrtovalcev Locus, d. o. o., za urbanistični načrt Šempetra in Vrtojbe,
Ferdo Jordan in skupina načrtovalcev LUZ, d. d., prof. Janez Koželj, mag. Miran Gajšek, Tomaž Souvan in skupina načrtovalcev MOL za OPN MOL ID

ČASTNA ČLANICA ZAPS 2011
KATJA REPIČ VOGELNIK

je arhitektka, urbanistka in načrtovalka. Kot dolgoletna sodelavka Urbanističnega inštituta Republike Slovenije je delovala z generacijo najvidnejših slovenskih urbanistov. Skupaj so pomembno vplivali na razvoj urbanistične in načrtovalske prakse in teorije. Pri ustvarjanju je že od nekdaj družbeno aktivna in si prizadeva za dvig kakovosti strokovnega dela v okviru svoje strokovne prakse, hkrati pa za priznanje urbanistične in načrtovalske stroke v družbi. Pragmatična in visoko strokovna ter obenem toplo človeška zna vedno poiskati ustvarjalne in domišljene rešitve. V zahtevnih procesih usklajevanja interesov v prostoru se je izkazala kot izjemna mediatorka, ki ji je uspelo po svoje doseči upoštevanje strokovnih urbanističnih in načrtovalskih načel. Njeno obsežno znanje, intelektualna širina in strokovna pokončnost so vzor in motivacija. Med drugim je sodelovala pri izdelavi razvojno-raziskovalnih in aplikativnih nalog na področjih stanovanjske gradnje, zasnov dolgoročnega turističnega razvoja, študij variantnih rešitev avtocestnih odsekov in prostorskih izvedbenih načrtov zanje ter meril za urbanistično in prostorsko načrtovanje, navedene naloge pa je tudi vodila. Kot glavne in v praksi uporabne dosežke na področju raziskovalnih nalog ocenjuje sovodenje nalog »Posledice in učinki visoke in nizke stanovanjske gradnje na stanovanjsko okolje« ter »Urbanistični kriteriji za urejanje prostora v Republiki Sloveniji« z Lučko Šarec, Vladimirjem Bracom Mušičem in Kaliopo Dimitrovsko Andrews. Od aplikativnih nalog na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja je treba posebej omeniti urbanistični načrt Krškega. Glede na zahtevnost vsebin in pogojev priprave je pomembno sovodenje projekta »Prostorni plan Opštine Titograd i Generalni urbanistički plan Titograda« s Kaliopo Dimitrovsko Andrews in Jožetom Deklevo. Na področju umeščanja avtocest v prostor Slovenije kot najzahtevnejši (in uspešni) projekt ocenjuje vodenje priprave prostorske dokumentacije za avtocesto na odseku Klanec–Srmin vse od strateške študije prek primerjalne študije variant do lokacijskega načrta in poročila o vplivih na okolje. Katjo odlikuje iskrena želja, prispevati k uravnoteženemu in humanemu prostorskemu razvoju na vseh ravneh. Svoje bogate izkušnje z veseljem prenaša na mlajše, obenem pa še naprej aktivno in učinkovito deluje v praksi.
ČASTNI ČLAN ZAPS 2011
PROF. ALEŠ VODOPIVEC

je že desetletja ena najbolj vidnih osebnosti v sodobni slovenski arhitekturi. Kmalu po diplomi pri prof. Ravnikarju l. 1974 se je aktivno vključil v razprave o smereh razvoja naše stroke. Njegova razmišljanja v člankih v strokovnih revijah in dnevnem tisku, udejstvovanje v Društvu arhitektov, DESSI, Novi reviji, Arhitektovem biltenu itd. so oznanjala pot kritičnega razumnika. Zanj značilno je vpraševanje o odgovornosti stroke do javnosti in kulturnega napredka naroda v širšem pomenu. Znano je njegovo tankovestno oglašanje »če že ne drugače, že zaradi higiene« ob vseh večjih aktualnih urbanističnih in arhitekturnih problemih. Še posebej dragocena so njegova razmišljanja v obsežnem publicističnem opusu. V urbanizmu in arhitekturi išče filozofsko ozadje, razpravlja o stranpoteh arhitekture našega časa, o konfliktu z okoljem v prelomu s tradicijo. Stroko analizira objektivno in tehtno, ko piše o izvorih modernizma ali sodobnem stanovanju, o mostovih, šolah ali posegih v starih ambientih. Pomemben je tudi njegov prispevek k zgodovini moderne arhitekture. Njegovo publicistično delo in prizadevanja za spoštovanje dediščine ljubljanske šole za arhitekturo postavljajo prof. Eda Ravnikarja na pravo mesto v naši in svetovni kulturni javnosti. Poleg po svojem publicističnem delu je postal znan kot odličen predavatelj in mentor na ljubljanski fakulteti, uveljavil pa se je tudi na različnih strokovnih forumih doma in v Evropi. S široko razgledanostjo in dosledno kritično držo je dejavno vključen v mednarodno dogajanje, pri katerem pomaga širiti pristne dosežke slovenske kulture v svetu. Aleš Vodopivec se je udeležil veliko arhitekturno-urbanističnih natečajev in prejel več deset nagrad. Ustvaril je več odličnih del, za katera je prejel nagrado Prešernovega sklada in nagrado Piranesi. Od teh je bilo najbolj odmevno gozdno pokopališče v Srebrničah pri Novem mestu, za katero je prejel mednarodno priznanje z izborom za evropsko nagrado Mies van der Rohe. Vsa njegova dela, ki so bila objavljena v številnih domačih in tujih arhitekturnih knjigah in revijah, zaznamujeta predvsem občutljiv odnos do prostora in zadržan arhitekturni jezik. Njegovo delo pomembno vpliva na strokovno dogajanje in uveljavljanje urbanizma in arhitekture v Sloveniji, zato mu ZAPS podeljuje častno članstvo.
PLATINASTI SVINČNIK
ANDREY HRAUSKY

Dejavnost arhitekta Andreja Hrauskyja je izjemno široka in vplivna, saj svoje delo posveča težavnim področjem arhitekturne stroke, kot so njen družbeni status, izobraževanje, informiranje, kritika, popularizacija in širjenje arhitekturne kulture. Andrej Hrausky s pomočjo arhitektke Majdo Cajnko od leta 1982 vodi trajno delovno skupnost DESSA, pred tem pa jima je uspelo urediti status samostojnega arhitekta v Zakonu o samostojnih kulturnih delavcih. Ustanovila sta tudi galerijo DESSA, v kateri že desetletja na različne načine razstavljata izbrano domačo in tujo arhitekturo in s preglednimi razstavami sistematično seznanjata mednarodno javnost s kakovostno slovensko arhitekturo. V galeriji se je zvrstilo 210 razstav del tujih in domačih arhitektov, spremljali pa so jih informativna predavanja in katalogi. Še večji pomen je imelo 77 razstav slovenske arhitekture, ki jih je galerija DESSA postavila v prestolnicah po vsem svetu in jih opremila s katalogi. Poleg tega je imel arhitekt Hrausky na strokovnih srečanjih in univerzah v tujini več kot 50 predavanj o sodobni slovenski arhitekturi, Jožetu Plečniku in Edvardu Ravnikarju, ob tem že 40 let deluje v uredniškem odboru revije AB, arhitektov bilten. Objavil je 80 teoretskih člankov in kritiških ocen v domačih in najuglednejših tujih strokovnih revijah. Arhitekturno kulturo je širil s ponatisom knjig o Jožetu Plečniku in vodičev po njegovi celotni arhitekturi, s soavtorji je napisal tudi monografiji o Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju. Še posebej pomembno je tudi njegovo organizacijsko in razvojno delo v okviru biroja ARHE, kjer je priredil in vodil 40 strokovnih ogledov arhitekture v tujini, organiziral pa je tudi številne oglede slovenske arhitekture za arhitekte iz tujine. Bil je dolgoletni član organizacijskega odbora Piranskih dnevov arhitekture, zanj največje priznanje pa je bila izvolitev za člana svetovalnega odbora sklada Mies van der Rohe evropske nagrade za arhitekturo v Barceloni, kjer je lahko uveljavil svoj strokovni ugled med najbolj vplivnimi poznavalci sodobne arhitekture. Tudi kot večkratni predsednik Društva arhitektov je zavzeto zastopal stroko in se zavzemal za njeno polno uveljavitev kot razvojne dejavnosti posebnega družbenega pomena. To obširno razvojno delo, ki ga je Andrej Hrausky opravil skupaj z Majdo Cajnko, ni dragoceno le za spodbujanje razvoja kakovostne slovenske arhitekture, ampak tudi za vključevanje naše premalo razumljene in zapostavljene stroke v javno zavest. Za opravljeno delo na tem področju mu nesporno pripada najvišje stanovsko priznanje ZAPS-a platinasti svinčnik.
PLATINASTI SVINČNIK
JURIJ SADAR IN BOŠTJAN VUGA

sta se na slovenskem arhitekturnem prizorišču pojavila sredi 90. let 20. stoletja z zmagovalnimi natečajnimi projekti za Gospodarsko zbornico Slovenije, osrednji del Narodne galerije in univerzitetno športno dvorano Stožice. Ti projekti so po pristopu in zasnovi slovensko arhitekturo postavili v korak s tedanjimi arhitekturnimi gibanji. Sodobno arhitekturo sta tedaj prepričljivo predstavila tako investitorjem kot strokovni javnosti, s čimer sta spodbudila novo generacijo arhitektov, ki še danes zastopajo naprednejšo pot slovenske arhitekture. Z gospodarsko zbornico, objavljeno v številnih mednarodnih revijah, sta postavila sodobno slovensko arhitekturo na mednarodno raven in s tem pritegnila zanimanje tujih kritikov za mlado slovensko arhitekturo. Jurij Sadar in Boštjan Vuga sta s svojim delom v minulih 15 letih vztrajno postavljala, osveževala in dvigala standarde slovenske arhitekture. Poleg že omenjenih del je treba omeniti še poslovno stavbo Arcadia Lightwear v Ljubljani, stanovanjske stavbe na Gradaški in Trnovskem pristanu v Ljubljani, Zvezdo v Novi Gorici, vile v Kosezah, Celju in na Belem Križu, nakupovalno središče Mercator v Novi Gorici ter športno dvorano in nogometni stadion v Stožicah. V slovensko arhitekturno prakso sta vnesla nov pristop. Organizacijo biroja, v katerem več arhitektov ‒ risarjev sledi potezam enega arhitekta ‒ vodje, je zamenjalo skupinsko delo vseh sodelujočih pri razvoju projekta. Takšno delo so omogočile nove metode razvoja zamisli, ki temeljijo na diagramiranju in parametričnemu projektiranju. Že zgodaj sta k sodelovanju začela vabiti tudi arhitekte in študente iz tujine, s čimer je njun biro hitro postal okolje za inovativno razmišljanje in izmenjavo informacij. Jurij Sadar in Boštjan Vuga se lotevata vsakršne naloge z namenom, da v njej preizkušata nove rešitve. Čim bolj je naloga zahtevna, pogoji gradnje omejeni in čim več je neznank, tem več je možnosti za izvirno, edinstveno rešitev. Za orodje modeliranja, pri čemer se preizkuša nove ideje, nove tehnične in prostorske rešitve, uporabljata različne prototipe, ki pomagajo odkrivati še neznane možnosti. Vsako njuno delo oddaja zato določeno mero razvojnega učinka, ki prostor na novo označi in ga promovira. Njuna arhitektura ni niti vezana na določen prostor, ne pripada določenemu slogu niti določeni skupini. Sega čez vse možne omejitve, geografske, nazorske, kulturne, poslovne, avtorske, generacijske in je za večino neobičajna. Uspešna je zato, ker je prožna in nekomformistična. Že razširjenost njunih projektov je v slovenski arhitekturi zagotovilo, da njena kakovost še dolgo ne bo upadla.

DIPLOMA ZAPS
DR. ALEŠ MLAKAR

Predsednik in skupščinski svet ZAPS podeljujeta priznanje diploma ZAPS 2011 dr. Alešu Mlakarju za njegov prispevek k zasnovi in izvedbi dodatnih strokovnih izobraževanj v letih 2009–2011. Dr. Aleš Mlakar, univ. dipl. inž. kraj. arh., je osnoval dodatna strokovna izobraževanja ZAPS na osnovi priporočil Sveta arhitektov Evrope. DSI, kot dodatnim strokovnim izobraževanjem skrajšano rečemo, so se začela izvajati v letu 2009. Skupaj s Komisijo za izobraževanje ZAPS je dr. Mlakar pripravil nabor tem, ki bi lahko pritegnile člane, in ti so DSI v anketi že en mesec po uvedbi večinoma podprli kot pomembno pridobitev ZAPS. Predavanja so v povprečju tako dobro obiskana, da je velika sejna soba ZAPS včasih že skoraj premajhna. DSI je osnoval ob pomoči Komisije za izobraževanje ter jo vodi z velikim navdušenjem in odprtim strokovnim pristopom, ki omogočata vključevanje širokega spektra tem. Pri tem mu pomagajo njegova izjemna sistematičnost in angažiranost ter vključenost v znanstveno delovanje na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani in nenehno projektantsko delo v urbanistični in načrtovalski praksi. Dr. Aleš Mlakar si v okviru DSI z vpeljevanjem raznovrstnih, tudi manj poznanih in priznanih tem prizadeva za večjo obiskanost predavanj in hkrati za izobraževanje najširšega kroga članov in nečlanov Zbornice ter posledično izboljšanje ravni njihovega strokovnega znanja. Pri tem pa DSI vodi in usmerja proti cilju, ki je sčasoma obvezno izobraževanje, uravnoteženo glede na kulturne, regulacijske, tehnične, trajnostne in poslovne vidike strokovne prakse ter prilagojeno posameznim strokam v ZAPS.
DIPLOMA ZAPS
ANA STRUNA BREGAR IN HIŠA ARHITEKTURE

Med strokovnimi dejavnostmi znotraj zbornice posebno mesto zavzema HA. Čeprav je njen prostorski okvir zelo skromen, pa s svojimi dejavnosti, ki segajo veliko širše od majhnega, a kakovostnega razstavnega prostora na dvorišču Vegove 8, zbornici pomaga ustvarjati njen »javni obraz«. Organizira namreč tematske razstave in predstavitve svojih članov, nekatere oblike dodatnega izobraževanja (n.pr. filmske projekcije), zanimive strokovne ekskurzije ter stanovske športne in družabne dogodke. Nenazadnje tudi Dan arhitektov – s konferenco, podelitvijo nagrad in družabnim dogodkom- nastaja v organizaciji HA. V kontekst izobraževanja širše javnosti o kakovostni arhitekturi spadajo tudi otroške arhitekturne delavnice, ki so se v dveh letih razširile v močno mrežo po vsej Sloveniji, letos pa je HA izpeljala tudi projekt Zlata kocka, ki predstavlja nagrado za izobraževanje otrok in mladostnikov o arhitekturi in prostoru. Te dni se bodo že drugič zaporedoma z mnogimi spremljevalnimi dogodki zgodile Odprte hiše Slovenije, tokrat povezane v svetovno mrežo Open House Worldwide, HA pa je dala pobudo in prevzela organizacijo tega obširnega dogodka. Nasploh se ekipa HA trudi tudi, da bi arhitekturo povezala s proizvajalci oz. gospodarstvom ter da bi dobro arhitekturo približala naročnikom. »Vitalni duh« živahnega tima HA uteleša arhitektka Ana Struna Bregar, ki je njeno vodenje prevzela pred (dvema?) letoma. Ana nas pri svojem intenzivnem angažmaju ne prepriča le s svojim človeškim entuziazmom, odprtostjo in organizacijskimi sposobnostmi, temveč tudi z mnogoterimi strokovnimi izkušnjami in talenti, ki segajo od publicistike, dela z institucijami, proizvajalci oz. firmami, komunikacije z mediji in nenazadnje z arhitekti samimi. Hiša arhitekture in ZAPS sta v njej v pravem trenutku našla pravo osebnost, ki stroki in javnosti pomaga pri ponovnem uveljavljanju kvalitetne arhitekture.

Foto: Miran Kambič

Naselje je primer običajne urbanistične zasnove individualne gradnje za trg. Je brez posebnih urbanih odlik, kar pa je nadgrajeno s prepričljivo in inovativno oblikovno zasnovo objektov ter razredčeno prednjo vrsto objektov. To omogoča razgled na Kamniške Alpe tudi stanovanjskim dvojčkom v drugi vrsti. Zato je dokaz, da presežna arhitekturna ustvarjalnost ni sama sebi namen, ampak s svojo posebnostjo lahko postane celo glavni prodajni adut. Oblikovna zasnova objektov ustvarja likovno igrivo in monumentalno kompozicijo prisekanih volumnov na temnem podnožju, kjer gre za likovni dialog s kuliso gorske pokrajine v ozadju. Materialna delitev na temno pritličje in razgibano leseno nadgradnjo pomeni tudi stik z naravno logiko gozdne pokrajine v neposredni bližini.

ZLATI SVINČNIK
Enota – Športna dvorana Podčetrtek

Foto: Miran Kambič

Dvorana je uspešen primer javne zgradbe, ki ni samo športna dvorana, ampak tudi fleksibilno uporaben centralni javni pokriti prostor naselja. Dislocirana lega objekta, ki je glede na naselje postavljen na drugo stran ceste, je bila spretno izkoriščena. Iz degradirane pozicije za nasipom je ustvarjena nova vstopna poteza krajinsko izoblikovane rdeče preproge, ki je v močni rdeče-črni barvni obdelavi prepričljiv vstopni nagovor nove stavbe. Odlika projekta je tudi krajinska vključitev temnega volumna nove stavbe v naravni kontekst športnega parka in kontinuiteta značilnega oblikovanja stavb, saj dvorana z drugimi novimi objekti naselja ustvarja sklenjeno celoto. Zunanji oblikovalski jezik se nadaljuje v notranjo pokrajino objekta, ki je primer likovno uravnotežene rešitve z racionalno uporabo recikliranih materialov.

ZLATI SVINČNIK
Mojca Gregorski in Ajda Vogelnik Saje- Športna dvorana Kidričevo

Foto: Miran Kambič

Dvorana je dober primer anonimne in natančno izvedene zgradbe, ki se nevslijivo a prepričljivo vključuje v svojo okolico. Volumen dvorane je vkopan v teren, s tem pa je njen zunanji gabarit prilagojen merilu prostora. Nadzemni del dvorane je optično znižan z dinamično horizontalno potezo strehe, ki s svojim temnim volumnom lebdi nad pokrajino in s svojimi čelnimi previsi uokvirja poglede v gozd. V prečni smeri je stavba transparentna in obojestransko predrta z okenskimi cezurami, ki prepuščajo poglede skozi dvorano v pokrajino, s tem pa je poudarjen vtis lebdenja, kar je ena izmed glavnih odlik zgradbe. Kontrastno beli betonski paravan na strani igrišč se s svojo dinamično in lahkotno zasnovo uspešno ujame s športnim dogajanjem.

ZLATI SVINČNIK
Atelje Ostan Pavlin- Kolesarska pot Bohinj

Foto: Aleksander S. Ostan

Kolesarska pot, ki poteka od Bohinjske Bistrice do Bohinjskega jezera in naprej do Srednje vasi, je presežek pri oblikovanju tematskih kolesarskih poti pri nas. Pot, večinoma speljana po poljskih poteh sestavlja posrečeno mešanico lepe kolesarske ture, izjemnih vedut, kulturne in naravne krajine ter avtorske urbane opreme. Počivališča in razgledišča so dobro postavljena, objekti in elementi urbane opreme pa zanimivo in domiselno oblikovani saj so elementi v materialu in obliki skladni z lokalno arhitekturno dediščino in kulturno krajino. Pot s počivališči je v celoti vpeta v širši prostor in se z njim tudi odlično ujame. Za Bohinj, kjer je aktivni turizem vodilo, je to vsekakor strateški projekt, za vse prihodnje tematske kolesarske poti pri nas pa vzorčni primer dobre prakse.

ZLATI SVINČNIK
mag. Jelko Valenčak in skupina načrtovalcev Locus, d. o. o., za urbanistični načrt Šempetra in Vrtojbe

Urbanistični načrt za naselji Šempeter in Vrtojba je uspešen poskus načrtovanja skupnega urbanega območja naselij, ki sta v neposredni bližini pomembnih regionalnih središč, Nove Gorice in italijanske Gorizie. Razvoj naselij, še zlasti v neposredni bližini pomembnejših urbanih središč, je deležen neprimerne načrtovalske obravnave in praviloma prepuščen strateško nepremišljenim ali celo stihijskim odločitvam. Projekt ima pomemben metodološki pristop in jasno izražen osnovni koncept prostorskega razvoja območja. Nedvomno gre za projekt, ki bo pripomogel k obogatitvi aktualne načrtovalske prakse predvsem v smislu spodbujanja uravnoteženega in trajnostnega prostorskega razvoja naselij in kakovosti bivanja, zagotavljanja ambientalnih kakovosti prostora in varstva okolja.

ZLATI SVINČNIK
Ferdo Jordan in skupina načrtovalcev LUZ, d. d., prof. Janez Koželj, mag. Miran Gajšek, Tomaž Souvan in skupina načrtovalcev MOL za OPN MOL ID

Občinski prostorski načrt Mestne Občine Ljubljana – ID je interdisiciplinaren projekt, ki pomeni sklepno fazo izredno obsežnega, več let trajajočega strokovnega dela različnih strokovnih profilov. Skupini pripravljavcev akta je na podlagi predhodno strokovno dognanih in usklajenih strateških konceptov prostorskega razvoja MOL uspelo izdelati prostorski in urbanistični dokument, ki vsebuje ne le vse z zakonom predpisane elemente, ampak tudi številne druge urbanistične vsebine, ki bodo lahko prispevale k ustreznejšemu ravnanju v prostoru. Iz stanja kaotičnega zbira preštevilnih in večinoma zastarelih prostorskih in urbanističnih aktov, ki so doslej veljali na območju MOL, je Mestna občina Ljubljana dobila nov, celovit, koherenten in pregleden prostorski dokument kot podlago za učinkovit, sodoben in trajnosten prostorski razvoj mesta.

3. oktobra 2011 se bo Slovenija pridružila svetovni javnosti pri praznovanju Svetovnega dne Habitata. Letos so se v Združenih narodih prvi oktobrski ponedeljek namenili posvetiti podnebnim spremembam in njihovemu vplivu na mesta in na pogoje bivanja v njih. Čeprav se v Sloveniji napovedi o podnebnih spremembah in migracijah zdijo komu neutemeljene, pa vremenske ujme, visoke poletne temperature, sušna obdobja in močni nalivi, že vplivajo na kakovost bivanja v naših naseljih in opozarjajo prebivalce, politike, urbaniste, arhitekte in gradbenike, da se morajo rešitve prilagoditi novim okoliščinam. Podobno k spremembam pri gradnji, prenovah in urejanju mest nagovarjajo tudi potrebe po zmanjševanju zračnih emisij in energetski varčnosti. Podnebne spremembe brez dvoma že predstavljajo razvojnih izziv tudi v naših krajih.

Svetovni dna Habitata, ki je izvorno povezan z zagotavljanjem pravica do bivališča, je svetovna zveza arhitektov, UIA, obeležila kot svetovni dan arhitekture. Ta naravna povezava dveh praznovanj na svetovni ravni je postala tudi vzgib zato, da se v Sloveniji organizira »Teden arhitekture in prostora« in tako poveže številne dejavnosti, ki so jih različne organizacije in ustanove sicer prirejale tekom leta. Namen združevanja dogodkov je povečati njihov privlačnost za obiskovalce, omogočiti več javnih posvetovanj in razprav ter tako povečati učinek dogodkov, ki naj bi povečali splošno količino znanja o urejanju prostora, o kakovosti gradnje in izboljšanje kakovosti bivanja.

Posebej opozorilo na tri  večje dogodke, ki so sicer navedeni Tednu arhitekture in prostora:
1. Trajnostna arhitektura po vsej Evropi!
Razstava
• ponedeljek 3.10.2011 ob 10.00 bo razstavo otvoril predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk
• Lokacija: Državni zbor, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana
• Izvajalec: Arhitekturni svet Evrope, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inštitut za politike prostora, Ministrstvo za okolje in prostor, Državni zbor Republike Slovenije
• kontakt: Ana Struna Bregar: ana.strunabregar@zaps.si
Razstavo “Trajnostna arhitektura po vsej Evropi!” je pripravil Svet arhitektov Evoripe (ACE) ob svoji 20. obletnici v sodelovanju z evropskim poslancem Frieda Brepoels in Fakulteto za arhitekturo in urbanizem, katoliške univerze v Louvain-la-Neuve. Razstava je bila jeseni 2010 na ogled v Evropskem parlamentu. Predstavlja 32 najboljših primerov trajnostne arhitekture v osmih različnih temah, s čimer se poudarja njihova kakovost in značilnosti trajnostne arhitekture v Evropi. Razstavo bo na Svetovni dan Habitata v slovenskem Državnem zboru otovoril predsednik RD dr. Danilo Türk.
Razstava je na ogled tudi javnosti.
Od 11.10.-21.10. bo razstava vse delovnike od 14.00-19.00, na ogled v Hiši arhitekture, Vegova 8, 1000 Ljubljana.

Dan arhitektov 2011
Mednarodna konferenca in podelitev nagrad Zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije
• četrtek 6. 10.2011, 9.00 – 19.00, 20.00
• Lokacija: Muzej za arhitekturo on oblikovanje, Pot na Fužine 2, Ljubljana
• Izvajalec: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
• Kontakt: Barbara Pungerčar: barbara.pungercar@zaps.si
Tema konference je Arhitektura za jutri.

Odprte hiše Slovenije
Vodni ogledi po 100 objektih najbolj kakovostne sodobne arhitekture po celi Sloveniji in spremljevalni dogodki
• sobota in nedelja 8. in 9.10.2011, 9.00 – 19.00
• Lokacija: cela Slovenija
• Izvajalec: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
• Kontakt: Ana Struna Bregar: ana.strunabregar@zap.si
• www.odprtehiseslovenije.org

Partnerji in organizatorji dogodkov

Ministrstvo za okolje in prostor Slovenije, MOP / Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, ZAPS / Inštitut za politike prostora, IPOP / Muzej za arhitekturo in oblikovanje, MAO / Umetnostna galerija Maribor, UGM / Društvo arhitektov Ljubljana, DAL / Društvo arhitektov obala, DAO / Društvo arhitektov in urbanistov Celje, DAUC / Iniciativa Posvejt.

Kontakti

ZAPS: ana.strunabregar@zaps.si

MOP: asa.roglej@gov.si

IPOP: maja.simoneti@luz.si

Program tedna arhitekture in prostora

www.zaps.si www.mop.si

www.ipop.si

Zbrane bo uvodoma pozdravil Mitja Pavliha, direktor Direktorata za prostor z Ministrstva za okolje in prostor. Na posvetu bodo o podnebnih spremembah z različnih vidikov spregovorili direktor Službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih, sociolog Drago Kos, profesor okoljskega inženirstva Boris Kompare in krajinska arhitekta Marta Vahtar. Dogodek se bo končal z vodeno razpravo in priložnostjo za druženje v atriju muzeja.

Dodatne informacije:

Inštitut za politike prostora, Tržaška 2, 1000 Ljubljana

Telefon: 0590 63 683, Marko Peterlin, Maja Simoneti

E-pošta: ipop@ipop.si

Še posebno v Evropi je za idejo odpornosti vedno več zanimanja. Lansko leto sem uporabil omenjeni koncept pri pisanju prvega sinteznega poročila ESPON 2013. V njem smo trdili, da »konkurenčnost ostaja zelo pomembna, vendar se pojavljajo tudi novi koncepti: energetska varnost, prilagajanje podnebnim spremembam, odporne regije in zmožnost okrevanja«. Vodilni akademiki so razpravljali o »odporni regiji« v posebni izdaji Cambridge Journal of Regions, Economy and Society (lanska majska številka). Ta teden sem prejel kopijo nemškega Annual of Spatial Research and Policy, 2010, z naslovom »Urbana regionalna odpornost: kako se mesta in regije spopadajo s spremembami?« (angl.: »Urban Regional Resilience: How do cities and regions deal with change?«). Praktikom se prispevki akademikov pogosto zdijo, kot da so z drugega sveta, toda ta publikacija je osvežujoča majhna knjiga, ki kaže kako lahko intrepretiramo in uporabljamo koncept odpornosti. Ilustrira tudi, kako se raziskave in praksa v Nemčiji lotevajo podnebnih sprememb in izzivov »krčenja mest« (angl.: »shrinking cities«).

Kaj »odpornost« pomeni?

Tako kot pri drugih pomembnih konceptih, kot so “trajnostni razvoj” ali “teritorialna kohezija”, je tudi glede pomena koncepta “odpornosti” kar nekaj nejasnosti. To ni nujno slabo, saj lahko debate in razprave ustvarijo inovacije. Lep del diskusije poteka o tem, ali lahko koncept »odpornosti« iz okoljske znanosti razširimo tudi na družbene in gospodarske situacije. Bistvo koncepta je, da se lahko sistem po motnji spet vrne v ravnovesno stanje. Odpornost je torej sposobnost prilagajanja spremembam. Uporaba „odpornosti” kot načina razmišljanja lahko pomaga pri obvladovanju in zmanjšanju tveganj, s katerimi se srečujejo območja pri naravnih nesrečah in podnebnih spremembah. Mednarodna strategija Združenih narodov za zmanjšanje nesreč (angl.: »UN International Strategy for Disaster Reduction«) je bila pri tem ena prvih. Škoda je, da Zduženo kraljestvo krči sredstva za to telo, kot sem omenil v enem od prejšnjih blogov. S pomočjo arhitekturnega in prostorskega načrtovanja je možno zmanjšati ranljivost stavb in naselij za znana tveganja, kot so poplave, vročinski valovi, viharji, potresi ipd. Zgornja fotografija dobro kaže, kako lahko poplave v središču mesta povzročijo gospodarsko, fizično in družbeno škodo.

Thomas Naumann s sodelavci v nemškem Annual of Spatial Research and Policy pojasni kako izdelati analizo ranljivosti s posebnim poudarkom na poplavni ogroženosti. Gre za vrstni red »vir – pot – prejemnik – posledica«. Ugotovitve so podlaga za oblikovanje omilitvenih ukrepov, tako da se npr. stavbe, ki so poplavljene, lahko hitro in z nizkimi stroški ponovno uporabljajo.

Pa vendar, ali lahko prenesemo koncept odpornosti na mesta in regije, še posebej na prostorske vidike upravljanja s družbenimi in gospodarskimi tveganji? Center za odporna mesta (angl.: »Center for Resilient Cities«) iz Združenih držav vsekakor meni da lahko. S tem se strinja tudi ameriška mreža Building Resilient Regions. Postavlja štiri vprašanja:

• Kako dobro lahko regija oceni svojo ranljivost glede na motnje ter svojo sposobnost za odzivanje na to?

• Kako dobro se lahko regija pripravi na odzivanje na ocenjene in potencialne motnje?

• Kako učinkovito, v absolutnem in v relativnem smislu, se regija odziva na dejanske motnje?

• Kako učinkovito, v absolutnem in v relativnem smislu, se regija opomore od motenj ter uči iz svojih izkušenj in spoznanj?

Z omenjenim področjem se ukvarjajo tudi Center za odpornost iz Stockholma (angl.: »Stockholm Resilience Center«) in Skupina za odpornost in strategije za zmanjšanje tveganj v okviru Združenja evropskih šol za planiranje. Raziskava, ki so jo naredili v ZDA, je pokazala, da so številna starejša industrijska mesta presenetljivo dobro prestala gospodarsko krizo. Njihovo odpornost si lahko razlagamo z njihovim raznovrstnim gospodarstvom, vključno z majhnimi naprednimi proizvodnimi obrati ter izobraževalnimi in zdravstvenimi ustanovami. Še več, ravno zato, ker so bila manj zanimiva za špekulativen razvoj stanovanj, so se uspela izogniti kolapsu nepremičninskega trga, ki je tako prizadel mesta v »potrošniškem pasu« (angl.: »consumption belt cities«).

Odpornost in energetska varnost

Eden od primerov v nemškem Annual of Spatial Research and Policy kaže, kako integracija energetskih vprašanj v urbanistično načrtovanje lahko prinese večjo odpornost glede energetskih šokov. Navezuje se na študijo, ki jo je izvedlo nemško Ministrstvo za promet, gradnjo in urbanizem (BMBVS) na temo uporabe mesnih odprtih prostorov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Navaja, da obstaja neizkoriščen energetski potencial v opuščenih industrijskih območjih, območjih preobrazbe, praznih zemljiščih in različnih rezervatih. Omenjena velika prazna območja lahko namenimo za začasno rabo nasadom s kratko rotacijo ali pa za fotovoltaiko.

Praksa celostnega pristopa se kaže na primeru Gelsenkirhena. Tudi v tem gosto poseljenem mestu v Porurju lahko najdemo zemljišča in jih spremenimo v lokacije za pridobivanje energije. Fabian Dosch in Lars Porsche trdita, da »uporaba obnovljivih virov energije v grajenem okolju zahteva nov način razmišljanja«. Menita tudi, da »bo uporaba obnovljivih virov energije spremenila podobo mest«. Izziv je predvsem kako uskladiti energetske koncepte s koncepti urbanega razvoja. Dosch in Porsche trdita, da obstaja velika možnost za kapatitalizacijo sinergij med urbanističnim načrtovanjem ter gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi zahtevami. Menita, da ni alternative za kompaktno in gosto poseljeno mesto, ter da bi moralo biti ukvarjanje s prostorskimi vidiki obvezen del pri vseh ukrepih financiranja obnovljivih virov energije.

Planiranje za bolj odporna območja

Nemški Annual of Spatial Research and Policy nam da realno sliko o trenutnem stanju glede vključevanja koncepta odpornosti v številne praktične načrtovalske ukrepe. Ideja podpira inovativne posege na področjih, kot so proizvodnja energije v mestih ali upravljanje s poplavami, vendar pa recepti še niso dovolj dodelani. Raznolikost in odvečnost pri zagotavljanju različnih omrežij se zdi bolj zaželjena kot odvisnost od posamezne večje prostorske koncentracije ali povezave v omrežju. V enem od poglavij v publikaciji je obravnavana ideja o odpornosti, ki ima izvor v teoriji kompleksnosti. Ta predstavlja koristen opomin o tem, kako lahko en sam majhen in oddaljen dogodek povzroči veliko škodo drugje. Vendar pa trditev, da je vse zelo kompleksno v praksi ne pomaga prav dosti. Morda je glavno praktično sporočilo pomen učenja in prilagajanja. Potreben je dialog med raziskavami in prakso, podprt z odprtostjo do inovacij, eksperimentov in izmenjave izkušenj. Nemci že delajo na tem, ostali pa bi morali.

Besedilo je prevod članka, ki je v izvirniku izšel na blogu World View Cliffa Haguea, dostopnem na http://cliffhague.wordpress.com/

Cliff Hague je zaslužni profesor na univerzi Heriot-Watt v Edinburghu, predseduje strokovni skupini za urbanizacijo pri Commonwealthu, je nekdanji predsednik Royal Town Planning Institute ter Commonwealth Association of Planners. Danes vodi britansko kontaktno točko programa ESPON in deluje kot samostojni svetovalec in raziskovalec v mnogih evropskih projektih s področja prostorskega razvoja. Njegova zadnja knjiga Regional and Local Economic Development z izbranimi primeri na petih kontinentih osvetli prostorske razvojne politike in prakse z globalnega vidika.

Program ESPON je namenjen podpori pri oblikovanju politik Evropske unije in držav članic. V ta namen se v okviru programa pripravljajo analize o trendih v prostoru, o učinkih politik ter globalnih izzivov na prostor Evrope, regij ali specifičnih geografskih območij. Obenem se skozi analize oblikujejo harmonizirane metodologije prepoznavanja razvojnih možnosti v prostoru, scenariji ali kazalci za spremljanje stanja v prostoru.

Namen dogodka v Mestnem muzeju je predstavitev pogleda na prostorski razvoj Slovenije s pomočjo podatkov in metod, ki jih nudi program ESPON. Pri tem je ključno vprašanje součinkovanje med različnimi razvojnimi cilji v prostoru, kjer se običajno pokaže njihova neusklajenost in zaradi tega tudi slabša učinkovitost posameznih politik.

Na dogodku bodo predstavniki ministrtsva najprej predstavili osnovne informacije o samem programu ESPON, slovenski raziskovalci v projektih pa bodo predstavili primere rezultatov, ki jih prinaša program. V nadaljevanju se bodo dogodku pridružili tuji gostje, ki bodo predstavili izkušnje držav, sodelujočih v projektu ESPON INTERSTRAT, pri spodbujanju širšega razumevanja in razprave o prostorski razsežnosti razvoja, tudi s pomočjo rezultatov programa ESPON. Dogodek bo zaključila okrogla miza z uglednimi gosti o prostorski usklajenosti politik, vlogi znanja in podatkov za njihovo pripravo, ter o vplivu konteksta Evropske unije na razvojne odločitve.

Na okrogli mizi, ki jo bo vodil prof. dr. Bogomir Kovač, bodo sodelovali predstavniki vladnih resorjev, ki oblikujejo državno razvojno politiko, ter tuji gostje. Med njimi sta g. Cliff Hague, zaslužni profesor na Škotski univerzi Heriot-Watt, bivši predsednik Royal Town Planning Institute in Commonwealth Association of Planners, samostojni raziskovalec in pisec blogov, ter ga. Magdalena Zagrzejewska-Fiedorowicz, predstavnica poljskega predsedstva EU, ki vodi razprave o vlogi teritorilne kohezije in urbanega razvoja v okviru nove kohezijske politike.

Prijava do 30. septembra 2011 prek spletne prijavnice!

Več informacij:

Blanka Bartol, kontaktna točka ESPON za Slovenijo, blanka.bartol@gov.si

Rok za oddajo prispevkov je 30. oktober 2011.

Ogled bo potekal v soboto, 24. septembra, vodil ga bo Miha Kajzelj.
Z lastnim prevozom se bomo zbrali pri Domu v Kamniški Bistrici ob 7.00h. Od tam bomo skupaj nadaljevali pot na Kokrško sedlo (2.5h) in do bivaka pod Grintavcem (1.5h). Po ogledu se bomo vrnili na izhodišče. Predvidena dolžina izleta je 7 – 8h. Izlet zahteva nekaj kondicije in ni primeren za vrtoglave. S seboj vzemite planinsko opremo: gojzarje, vetrovko, palice, malico…

Kotizacija ni predvidena.

Prijave sprejema pisarna Društvo arhitekov Ljubljana do petka, 23. septembra do 12.00.
Prijave drustvo.arhitektov.lj@siol.net ali na telefon 01 2527930 med 10.00 in 12.00.

Strokovni posvet Zgradbe, energija in okolje je dogodek, na katerem domači in tuji strokovnjaki udeležence seznanjajo s teoretičnimi novostmi in praktičnimi izkušnjami s področja uporabe obnovljivih virov energije v zgradbah. Namenjen je ljudem, ki se zavedajo pomembnosti odgovornega obnašanja do okolja in ki vedo, da je v varčevanju z energijo prihodnost. Na tradicionalnem strokovnem posvetu se vsako leto zbere več kot 400 arhitektov, gradbenikov, projektantov strojnih inštalacij in vseh ostalih, ki jih omenjeno področje in trendi v stroki zanimajo.

Namen strokovnega posveta je:

- s pomočjo strokovnih predavanj domačih in tujih strokovnjakov ter delavnic seznanjati predstavnike strokovne javnosti s trendi na področju energetsko varčnih in okolju prijaznih zgradb,

- s pomočjo razstave domačih in tujih podjetij, ki na trgu ponujajo energetsko varčne in ekološko neoporečne izdelke, udeležence strokovnega posveta seznaniti z njihovimi izdelki in novostmi, ki jih le-ti na slovenskemu trgu ponujajo.

Strokovni posvet Zgradbe, energija in okolje je namenjen arhitektom, gradbenikom, projektantom strojnih instalacij, investitorjem, študentom arhitekture, gradbeništva, strojništva in vsem ostalim, ki jih omenjeno področje zanima in vsem, ki se zavedajo pomembnosti odgovornega obnašanja do okolja in dejstva, da je varčevanje z energijo del naše prihodnosti.

Strokovni posvet sofinancira Eko Sklad, Slovenski okoljski javni sklad.

Program in podrobnosti o posvetu si lahko preberete v priloženem pdf-ju.

Na konferenci bodo domači in tuji predavatelji prav tako odgovorili na vprašanja, kaj pravzaprav je inovacijski proces, kakšna je razlika med invencijo in inovacijo in kako svojo inovacijo predstavimo trgu. Poleg tega bodo tudi predstavili dobre prakse prenosa tehnologij, udeležence seznanili z možnostmi virov financiranja ter metodami učinkovite komunikacije, ki je vsekakor pomemben del uspešnega procesa inoviranja. Svoj pogled na komercializacijo znanja na fakulteti pa bodo predstavili tudi trije podjetniki dr. Klemen Španinger (DiaGenomi d.o.o.), dr. Domen Leštan (Envit d.o.o.) in Luka Birsa (Visonect d.o.o.), katerih inovativne ideje so se porodile že na fakulteti.

Za vse, ki se želijo bolje spoznati z izdelavo poslovnega načrta, pa bo potekala tudi delavnica, ki bo potekala vzporedno s programom konference. Skupaj s strokovnjaki na tem področju bodo udeleženci delavnice prediskutirali vsa poglavja, se posvetili najpomembnejšim delom in našteli nekaj trikov, kako si olajšati pisanje poslovnega načrta. Število udeležencev delavnice je omejeno, zato se je nanjo dobro čim prej prijaviti.

Vstop na konferenco je brezplačen, prijave pa bodo na spletni strani LUI odprte do 28. septembra.

Rektorjeva nagrada za naj inovacijo UL

Raziskovalci in študentje pozor, tudi letos vas Univerza v Ljubljani in Ljubljanski univerzitetni inkubator vabita k sodelovanju pri Rektorjevi nagradi za naj inovacijo UL!

Če sami ali skupaj s svojo ekipo razvijate inovative tehnološki ali netehnološki produkt ali storitev, imate poleg bogate denarne nagrade precej dobrih razlogov, da se pridružite:

Za vas so pripravili praktične delavnice, na katerih predavajo priznani slovenski strokovnjaki. Na delavnicah boste prejeli vsa nujno potrebna znanja, ki vam bodo prišla prav pri komercializaciji vaše podjetniške ideje. In takoj ob prijavi boste dobili dostop do LUIjeve spletne učilnice, kjer vas čaka ogromno informativnih predavanj o komercializaciji inovacij, zaščiti intelektualne lastnine, marketingu, podjetništvu…

Pomagali vam bodo spisati odličen poslovni načrt, s katerim boste preverili potencial vaše inovacije, analizirali trg in ovrednotili vašo inovacijo.

V zvezi z razvojem vaše inovacije boste dobili strokovno svetovanje in mentoriranje.

In navsezadnje… prislužite si lahko 3000, 2000 ali 1000 eur!

Prijave zbirajo do 18. oktobra 2011. Vsi, ki bodo do tega datuma prijavili svojo idejo, bodo lahko obiskovali brezplačne delavnice za izdelavo poslovnega načrta, preko katerega se bodo lahko uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja. Razglasitev zmagovalcev bo v okvru Tedna Univerze v Ljubljani v začetku decembra.

Pouk poteka enkrat tedensko od oktobra do junija.
Primerno za otroke od 6 do 11 let. V skupini bo 25 otrok.

Pričetek: sreda, 5. oktober ob 17.00

Vstopnina: 170 € za celo leto.

Dan odprtih vrat: nedelja, 25. september ob 11.00:

delavnica: Ali je kaj trden most? Kakor skala, kamen, kost.

Zgradbe imajo podobno kot naše telo svoje kosti. Ko jih med seboj pravilno povežemo, lahko zgradimo najvišji stolp in trden most! Pridruži se nam pri odkrivanju arhitekturnih konstrukcij in postavi svoj sanjski stolp.

Priznani oblikovalci pa ne bodo edini, ki bodo razstavljali svoja dela. Posebna razstava z naslovom Mladi, študentska dela bo predstavila dojemanje rasizma skozi oči mladih oblikovalcev, zanemarjeni pa ne bodo niti najmlajši, ki so svoje plakate na temo rasizma oblikovali na delavnicah partnerice festivala, Amnesty International Slovenije. Skupaj bo razstavljenih več kot 300 plakatov 250 različnih avtorjev.

Festival že drugič organizira Fundacija Brumen s pomočjo sredstev EU, pri organizaciji pa so sodelovale tudi evropske visokošolske institucije (akademije) in Pariza, Varšave in Groningena.

Za predavanja častnih gostov – Alexa Jordana, Lube Lukove, Piotra Młodożenieca, James Victora, U. G. Sata in Ostengruppe – lahko dobite brezplačne vstopnice na elektronskem naslovu vstopnice@posterfestivalljubljana.si, več informacij o gostih, razstavah, filmskih projekcijah, katalogih, časopisu in ostalih spremljevalnih festivalskih dogodkih, pa najdete na http://www.posterfestivalljubljana.org/2011.

Pojem krajina Evropska krajinska konvencija razloži kot preplet naravnih danosti in rabe prostora. Krajina je na ravni Evropske skupnosti prepoznana kot vrednota in prvina skupne dediščine. Evropska krajinska konvencija hkrati poziva k varstvu krajine in opozarja na to, da je krajina tudi pomemben razvojni vir. Kompleksna kot je, je vsaka krajina podvržena spremembam, ki izvirajo iz spreminjanja rabe in delovanja narave. Tok teh sprememb naj bi prav zaradi kulturne vrednosti, ki se pripisuje krajinam, skušali obvladovati v procesih načrtovanja razvoja, ki presegajo izolirano, posamično ali sektorsko obravnavo stanja in razvojnih potreb.

Slovenija je ena od krajnsko najbolj raznolikih držav v Evropski uniji. Na majhnem teritoriju naše države so se s časom utrdili številni izjemni vzorci rabe prostora, značilni za fizično geografsko zelo različna območja. Slovenske krajine sodijo med najbolj prepoznavne značilnosti in vrednote naše države, ki pa so kot izrazito kompleksna prostorska struktura, zaradi razpada sistema urejanja prostora, razvojno ogrožene.

Konferenca Oživimo krajino, bo potekala v treh delih in se zaključila z okroglo mizo. Po uvodnih pozdravih bosta vzdušje ogrela profesor dr. Ivan Marušič s polemično razpravo o varstvu in razvoju krajine in Maguelonne Déjeant-Pons, predsedujoča oddelku za prostorsko planiranje in krajino pri Svetu Evrope, ki bo spregovorila o izvajanju evropske krajinske konvencije. Sledil bo sklop nastopov: Krajina kot razvojni potencial, v katerem bo dr. Miro Kline s Fakultete za družbene vede spregovoril o krajini kot blagovni znamki, nato pa  bodo poleg vizije razvoja krajinskega parka Ljubljansko barje, predstavljene dejavnosti projekta Barje moj navdih, ki je v okviru projekta Vital Landscapes stekel poleti na Ljubljanskem barju. V sklopu nastopov Podporni mehanizmi za razvoj krajine, bo dr. Gernot Stöglehner z Univerze BOKU na Dunaju spregovoril o orodjih za sodelovanje pri razvoju krajine, dr. Gerhard Ermischer bo predstavil prizadevanja organizacije Civilscape za vključevanje civilne družbe v razvoj krajine in dr. Burkhardt Kolbmüller bo podal pregled razpoložljivih evropskih ukrepov za uresničevanje ciljev Evropske konvencije o krajini.

Okroglo mizo bo vodila Margarita Jančič z Ministrstva za okolje in prostor. K besedi bodo poleg tujih gostov povabljeni še: dr. Davorin Gazvoda, prodekan za krajinsko arhitekturo  z Univerze v Ljubljani, Blanka Bartol z Ministrstva za okolje in prostor, dr. Boštjan Kos z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Barbara Mlakar z Ministrstva za kulturo in Liljana Drevenšek z Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Skupaj  s poslušalci bodo razpravljali o tem, kako je možno učinkovito podpirati razvoj krajine s sredstvi evropskega kohezijskega programa in katere naj bi bile v smislu ocene stanja in potreb glavne prioritete v prihodnjem razvojnem obdobju programa.

Udeležba na konferenci je brezplačna. Potrebna je predhodna prijava.

Prijave do zasedbe mest sprejema: klara.sulic@luz.si

Več : www.vital-landscapes.eu

Osnutek zasnove uporabe za Center sodobnih umetnosti Rog – Izsledki Analize fokusnih skupin

Obenem Projektna skupina Second Chance vabi k branju raziskave Osnutek zasnove uporabe CSU Rog – Analiza fokusnih skupin, ki jo je za potrebe projekta Second Chance izdelal dr. Matjaž Uršič. Analiza predstavlja podrobnejši vpogled v mnenja posameznih skupin déležnikov, povezanih s prenovo nekdanje tovarne Rog v Ljubljani. Služila bo kot podlaga za nadaljnji razvoj novega kulturnega centra in za zagon pilotne naložbe v okviru projekta Second Chance.

Dokument in njegov povzetek si lahko preberete na povezavi.

Svečano odprtje bo ob navzočnosti župana Ljubljane gospoda Zorana Jankovića in podžupana gospoda Janeza Koželja, v četrtek, 15. septembra ob 19.uri.

Križevniška ulica, nekdaj se je imenovala Ribiška, je le približno sto metrov dolga in šest metrov široka ulica za Križankami in Bregom. Ulica sev razteza od nekdanjega Križniškega trga – danes Trga francoske revolucije in Vegove ulice proti reki Ljubljanici in leži neposredno nad cesto starih Rimljanov, dobesedno na ostankih stare Emone. Ulica ima bogato zgodovino. Ime je dobila po viteškem redu križnikov, ki so tu postavili svoj kompleks – samostan in cerkev Marije Pomočnice.

Križevniška ulica je zaradi številnih zgodovinsko-umetniških znamenitosti prepojena z biografijo ljudi, ki so v njej živeli in ustvarjali ali pa so se tod samo začasno ustavili. Uličica je skozi zgodovino nudila zatočišče in ustvarjalni prostor mnogim slovenskim kulturnikom (Jože Plečnik, Zois, Linhart, Robba, Hofer, Jelovšek, Prešeren, Smole, Mrak, Matej Bor, Srečko Kosovel, Ciril Debevec,Luiza Pesjakova, Fritz Pregl, številna sodobna imena).

Projekt ambientalno-urbane intervencije sta zasnovala umetniški vodja Robert Waltl in arhitekt Denis Petrovčič skupaj z drugimi ustvarjalci, stanovalci Križevniške ter ob podpori Mestne občine Ljubljana. Z akcijo so se povezale tamkajšnje inštitucije, povezane s kulturo: Zavod za kiparstvo, Galerija Photon, Galerija Squot, Tiskarska delavnica TipoRenesansa, KUD C3 in Mestni muzej ter ponudniki gostinskih storitev (restavracija Shamballa, gostilna Pod skalco in restavracija Vitez).

Projekt vizualne opreme urbanega prostora je izvajal Mini teater kot umetniški in izvedbeni vodja ob pomoči zunanjih sodelavcev. V sklopu projekta so naredili seznam pomembnih ljudi, ki so nekdaj ustvarjali na Križevniški, na ulico pa so postavili male likovne instalacije, označevalne table in napise, ki poudarjajo staro ulico, ljudi, ki so tukaj živeli in ustvarjali ulico. Ulica je zazelenela s postavitvijo dreves in visečega cvetja s fasad. Ustvarili so mahne urbane bralne kotičke (navezava na projekt Ljubljana – svetovna prestolnica knjige). Osvetlitev je nova. Pri zagonskih sredstvih za nakup ter najem urbane opreme in instalacij jim je na pomoč priskočila ljubljanska občina, medtem ko so umetniki, ki ustvarjajo na tem koncu mesta, prispevali program.

S praznovanjem rojstnega dne slovenskega pesnika Tomaža Šalamuna in performansom Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana v režiji Ivice Buljana so prvič opozorili mimoidoče na dogajanje v ulici in uradno odprli Kulturno četrt Križevniška. Preko 400 obiskovalcev dogodka je presenetilo. V okviru kulturne četrti so potekale še ustvarjalne delavnice in predstave Mini poletja ter Festivala črk, sledijo pa branja poezije in proze ter manjši koncerti. Naslednjič bo ulica glasnejše opozorila nase na srednjeveški dan, 2. oktobra, ko bodo po njej korakali vitezi, zase pa bodo kaj poleg odraslih našli tudi otroci.

Projekt se v prihodnosti želi povezati v širšo kulturno četrt, v kateri bodo vključene vse kulturne in znanstvene ustanove, ki delujejo vse do Dvornega trga, vključno s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU) in Mestnim muzejem. Organizatorji upajo tudi na povezavo s Srednjo šolo za oblikovanje, ki lahko prispevala dodatne sveže ideje.

Ozelenitev ulice in postavitev nove urbane opreme so pozdravili tako stanovalci kot mimoidoči, ki zadnje tedne odkrivajo ulico, jo obiskujejo, se ustavljajo, posedajo na njej in jo navsezadnje radovedno fotografirajo. S prihodom Mini teatra na Križevniško ulico, je omenjena uličica dobila urbani bralno-gledališki pomen in nanovo zaživela.

Gradnja stanovanj je v Sloveniji že dve desetletji – od začetka delovanja nepremičninskega trga – predmet kritik in nezadovoljstva. Ponudba možnosti za državljane, uporabnike, ki želijo rešiti svoj stanovanjski problem, je praktično omejena zgolj na nakup. Pri tem ostajajo sami, soočeni z izdelki, ki jih ponuja stanovanjski trg, in s ponudniki, ki se izogibajo odgovornosti za kakovost, ter s cenami, ki so visoke celo v primerjavi z državami z višjim standardom. Država, ki se je v posocialističnem obdobju skoraj povsem umaknila iz stanovanjskega sektorja, pred stanovanjsko politiko še tišči glavo v pesek. Razstava Stanovanjske ne/politike želi predvsem vnovič postaviti vprašanja, ki so na področju gradnje stanovanj v Sloveniji že dolgo odprta.

Ali sprememba identitete stanovanjskih okolij še vedno zagotavlja zdrav razvoj družbe, dobro življenje, učinkovito delo in vključenost v skupnost? Kako zagotoviti posamezniku temeljno ustavno pravico – pravico do stanovanja? Ali so prevladujoče tipologije skladne s sodobnim življenjskim stilom, primerne za sodobno družino? Ali je zakonodaja, ki določa minimalne zahteve za projektiranje stanovanj, zadostno in ustrezno orodje za reguliranje stanovanjske gradnje? Kako omogočiti razvoj bolj inovativnih stanovanjskih projektov, v katerih bodo inteligentno izrabljene prednosti lokacij omogočile razvoj slovenskih krajev in mest v privlačna in uspešna bivalna okolja? In konec koncev, kakšne spremembe povzročata finančna in energetska kriza na področju stanovanjske politike ? Kakšno stanovanjsko politiko potrebujemo?

Razstava prikazuje analizo stanja skozi gospodarske, družbene in politične parametre. Predstavlja pa tudi najboljše primere stanovanjske arhitekture v Sloveniji in Evropi po izboru kuratorjev

Knjiga in film sta nastala kot produkta serije predavanj teoretikov iz Slovenije na Mirovnih študijah v Centru za mirovne študije iz Zagreba. Avtorice in avtorji v knjigi so: Veronika Bajt, Mojca Pajnik, Gorazd Kovačič, Lev Kreft, Mitja Velikonja, Peter Klepec Kršić, Uršula Lipovec Čebron in Lana Zdravković. Knjigo (v hrvaškem in angleškem jeziku) sta uredili Lana Zdravković iz Mirovnega inštituta in Iva Zenzerović Šloser iz Centra za mirovne študije iz Zagreba. Film je posnet večinoma v Sloveniji, v produkciji zagrebškega kolektiva Hulahop.

Aktivnost je del projekta »Re-integracija: Slovenija in Hrvaška v skupnem premišljevanju EU vrednot in nad-nacionalnih identitet«, ki nastaja v partnerstvu Mirovnega inštituta in Centra za mirovne študije iz Zagreba, sofinancira ga Evropska Komisija: Program Evropa za državljane.

Moderator Vedran Mimica bo povezoval predanja arhitektov in arhitekturnih birojev.

Zvrstili se bodo:

Rafael Moneo, Španija

Zlatko Ugljen, BIH

Nikola Bašić, Hrvaška

Luis Fernandez-Galiano, Španija

Alexander Brodsky, Rusija

Enota, Slovenija

Jarmund/Vigsnaes AS Architects MNAL, Norveška

K2S Architects, Finska

Kazuyo Sejima, Japonska

Lani se je iniciativa Open House London (Odprte hiše Londona) preimenovala v organizacijo Open City (Odprto mesto), saj so aktivnosti presegle zgolj odpiranje stavb in je bilo v dogodke vpletenih mnogo več različnih akterjev s področja urejanja, načrtovanja, odločanja in izobraževanja o gradnji in bivalnem okolju.

Letos bodo ponovno odprli več kot 700 objektov in spremljevalnih dogodkov. Lani pa je več kot 89% udeležencev izjavilo, da je dogodek najboljši način za pridobivanje izkušenj in vključevanje v dialog o arhitekturi Londona.

Naslednji dogodki v okvirju Open house Worldwide bodo potekali:
15.-18. septembra v Helsinkih,
7.-9. oktobra v Dublinu
8.-9. oktobra v Sloveniji
15.-16. oktobra v New Yorku
15.-16. oktobra v Galwayu
15.-16. oktobra v Chicagu,
22.-23. oktobra v Barceloni in
4.-5. novembra v Jeruzalemu.

Na ploščadi pred Slovenskim etnografskim muzejem lahko od 19. 8. do 24. 8. oddate svojo željo na 150m2 velikem zemljevidu četrti Tabor.

Zadnji dan, 24. avgusta ob 20.00, bo g. župan Zoran Janković razglasil željo, ki jo bo Mestna občina Ljubljana uresničila.

Kot pravi junak v knjigi Kozmos pisatelja Witolda Gombrowicza: “Ko nimamo tega, kar želimo, moramo želeti to, kar imamo.” Zakaj si s tega vidika ne bi želeli imeti omejitev v prostoru, jih sprejeti in se z njimi poigrati? Na njih lahko pogledamo kot na neomejen vir zabave.

Na delavnici bom skupaj pregledali “ovire” v četrti Tabor in poskusili iz njih ustvariti nove četrtne prostore igre.

Prijave in informacije: danimodrej@gmail.com

Burnham Prize je nagrada, ki jo je Chicago Architectural Club začel podeljevati leta 1979 z namenom promocije talentov v arhitekturi na območju centralnih Združenih držav Amerike. Nagrada je bila poimenovana po znanem ameriškem arhitektu in urbanistu Danielu Burnhamu, zaslužnem za urbanistični načrt Chicaga leta 1909. Na začetku je bil Burnham Prize podeljevan v obliki štipendije za študij v The American Academy in Rome, ustanovljenega leta 1895, danes so podeljene denarne nagrade. Sprva je bil namenjen zgolj Američanom, kasneje se je razširil na mednarodno sodelovanje. Natečaj za Burnham Prize poteka vsako drugo leto. Natečajna projektna naloga se vsakokrat osredotoča na reševanje urbanističnih in arhitekturnih problemov mesta Chicago.

Tema letošnjega enostopenjskega, idejnega natečaja je bil velesejemski objekt, poimenovan McCormick Place. Namen naloge je bil poiskati smiselno rešitev za tretjo reinkarnacijo velesejmskega objekta, zgrajenega v 20. stoletju. McCormick Place je postavljen na obali jezera Michigan, južno od centra mesta v sklopu velike osrednje mestne parkovne površine. Lokacija objekta ponuja več možnosti nadaljnje rabe objekta v smislu javnega prostora, kot dela parkovnih površin ali odstranitev objekta z mesta, kjer nikoli ni bila predvidena gradnja.

Drugonagrajena arhitekturna ideja: McCormick Square

Sedanji McCormick Place je objekt ogromnih dimenzij, katerega je možno spremeniti v trg. Zakaj trg? Lokacija, na kateri je bil postavljen velesejmski objekt, je bila prvotno mišljena kot odprta zelena površina po planu Daniela Burnhama. Danes na tem mestu stoji impozanten, črn objekt, konstrukcijsko dovršen, brez povezave z okolico parka. Postavitev tega objekta se lahko smatra kot napaka v urbanističnem načrtovanju ali priložnost z veliko potenciala. V idejni rešitvi se objekt obdrži in spremeni namembnost v javno rabo ne da bi se uničila njegova izvorna arhitekturna podoba.

Objekt sestavlja velikanski podium, ki je nadkrit z impresivno streho. Prodium je fleksibilen prostor, kateri se v času sejma in razstav koristi kot začasni razstavni prostori. Rešitev se osredotoča na ohranjanje celotnega poteciala objekta z izkazom spoštovanja do arhitekturnih značilnosti objekta. Prodium je z oblikovnega in arhitekturnega vidika zelo podoben elementu mestnega trga, ki je stičišče ulic, zbirališče obiskovalcov, dogodkov in dogajanj. V ideji mestnega trga predstavlja »tlak trga« podium, streha trg zaključuje v vertikalni smeri, v horizontalni pa ostaja odprt, medtem ko je evropski mestni trg zasnovan po povsem drugačnem principu. V horizontalni smeri je definiran s fasadami objektov, v vertikalni pa se izteka v nebo. V oblikovan odprto grajeni prostor se umešča pomembnejše javne ustanove, kot je to Arie Crown Theater, umetniška galerija, mladinski gledališki center in predsedniška knjižnica Baracka Obame. V manjših poljavnih paviljonih so restavracije, kavarne, izobraževalni center ipd. Za izboljšano povezavo objekta z okolico je predviden most čez marino do obstoječe parkovne ureditve Miegs Field. Most predstavlja pomembno povezavo med ostalimi zeleni površinami, hkrati pa vpenja McCormick Square v širše rekreacijsko območje.

McCormick Square je za evropske razmere dokaj nenavadna idejna rešitev, ki znotraj velikanskega objekta umešča javni prostor, tj. trg. Opisana rešitev upošteva klimatske značilnosti Chicaga z mrzlimi zimami in toplimi poletji ter urbano formo mesta, ki ne pozna ulične tvorbe kot je mestni trg. Idejna rešitev kot izhodišče upošteva zatečene lastnosti mesta. Z opisano rešitvijo dobi Chicago ogromen javni prostor, ki ima možnost celoletne rabe. Dobra povezava z javnim mestnim prevozom in drugimi zelenimi javnimi površinami ter bogat program so garancija oživitve dela zelenega kompleksa, ogromne dimenzije, brez dosedanje programske pestrosti.

Ljubljansko barje ni samo kolaž reke Ljubljanice, gozdov, njiv ter redkih živalskih in rastlinskih vrst. Ljubljansko barje so tudi lokalni prebivalci, ki z bujno naravo že stoletja živijo v sožitju in iz nje črpajo surovine kot navdih za avtentične izdelke. Ponuja se priložnost, da spoznamo, kaj vse nastaja izpod rok, ki so doma na barju, zaščitimo njihovo zgodbo ter poiščemo možnostih nove kreativne moči krajine in njenih surovin.

S projektom Vital Landscapes želimo Ljubljansko barje predstaviti kot izjemno naravno in kulturno vrednoto, katere razvoj je odvisen od lokalnih dejavnosti in rabe prostora. S projektom Ljubljansko barje – moj navdih zato posebej poudarjamo, kako zanimiv vir za nove produkte in storitve so lahko lokalne surovine in znanja. Zato iščemo lokalne mojstre ročnih spretnosti in njihove barjanske zgodbe. Radi bi slišali, kako jim je  v tej razburljivi krajini z obilico vode in dobre zemlje uspelo živeti z lastnimi rokami in urnimi prsti. Spoznavamo rokodelce, ki so svoje znanje ter izkušnje pripravljeni podati naprej, in jih povezujemo z novimi generacijami, založenimi z drugačnimi znanji, spretnostjo in veščinami. Verjamemo, da lahko skupaj ustvarijo nekaj novega na način, ki spoštuje kulturne in krajinske presežke, utrjuje identiteto lokalne skupnosti in jo povezuje.

Brezplačne filmske delavnice in natečaj »Ljubljansko barje – moj navdih« so namenjene starejšim osnovnošolcem. V okviru delavnic in natečaja se bodo otroci naučili uporabljati kamero in montirati posnetke, pripraviti scenarij, posneli bodo filmski material na obiskih pri lokalnih mojstrih domačih obrti in oddali en kratek 3 minutni film natečajni žiriji.

Prva video delavnica bo 26.7. ob 17:00 v poslovni stavbi podjetja LUZ d.d., Verovškova 64, 1000 Ljubljana. Na delavnici bo Max Sušnik podal napotke za pripravo scenarija in snemanje filmčkov, otroci pa se bodo tudi spoznali z mentorji, ki jih bodo spremljali na delavnicah, in izvedeli katere lokalne mojstre domačih obrti bodo avgusta obiskali in snemali. Predstavljeni bodo tudi kriteriji za izbor zmagovalnega filma.

Med 22. in 26. avgustom bodo potekale snemalne delavnice na terenu. Priprava na snemanje in predogled obrtnih delavnic bosta omogočena z gradivom in  po dogovoru z mentorji in obrtniki.

Konec avgusta bo organizirana še montažna delavnica, 5.9. pa bodo morali biti filmi v dogovorjenem formatu oddani. Razglasitev zmagovalca bo na mednarodni konferenci projekta Vital Landscapes, ki bo v Ljubljani 22. septembra 2011.  Nagrada je polet z balonom preko Ljubljanskega barja.

Prijave se zbirajo še do zapolnitve mest na telefon 01 360 24 73 (Ana Cerk) in na vitalne.krajine@luz.si. Na delavnicah otroke lahko po potrebi spremljajo tudi starši, njihovi starejši bratje, sestre, sorodniki in prijatelji.

Projekt LJUBLJASNKO BARJE – MOJ NAVDIH, za izvedbo katerega smo slovensko projektno skupino razširili še s sodelavci iz Kaaite, skupine Smetumet in mladimi etnologi, gozdarji in krajinskimi arhitekti z barja, je razdeljen na dva dela. V prvem smo aktivno iskali izkušene lokalne rokodelce, ki jih bomo povezali z mladimi radovedneži, da skozi serijo delavnic in pogovorov tradicionalne obrtne spretnosti ujamejo na kamero in v fotografski aparat. Posnetki oziroma fotografije o ustvarjanju na barju bodo služili kot medgeneracijske pripovedi o domačih surovinah, skoraj pozabljenih tehnikah in navdihujoči rabi barjanskih danosti. Uspešen zaključek prvega dela pa bo tudi dobra iztočnica za možnosti ustvarjanja novega, tržno zanimivega produkta, ki bo nastajal v sodelovanju med vrhunskimi oblikovalskimi studii, domačimi mojstri in tipičnimi barjanskimi sestavinami. Drug drugemu lahko ponudijo vir navdiha, Ljubljanskemu barju pa s premišljenim lokalno-globalnim končnim izdelkom večjo prepoznavnost in možnost sodelovanja na trgu.

V okviru mednarodnega projekta Vital Landscapes / Vitalne krajine z inovativnimi načini in tehnikami spodbujamo trajnostni razvoj kulturnih krajin. Več: www.vital-landscapes.eu

Konferenca ‘Cities without limits’ se je osredotočila na izzive za mestne politike, načrtovalce in oblikovalce, ki nastanejo ob zabrisanih mejah “mestne krajine”. Na konferenci so se izpostavile teme, ki so osredotočene na razvoj, upravljanje in kakovost urbanih območjih z namenom izboljšanja baze znanja za razvoj mest in urbanih politične odločitve. Z zabrisanimi mejami med mesti ali med mestom in podeželjem prihaja do novih vplivov na geografska območja tako na regionalni kot globalni ravni. Na regionalni ravni so se nekdanji stabilni odnosi med mesti in njihovim zaledjem nadomestili s pojavom prekrivanja dela in nepremičninskega trga. Na globalni ravni gospodarskih in strateških odnosov pa se spreminjajo življenje in gospodarstvo mest. Strokovnjaki, politiki in raziskovalci se soočajo z novimi vprašanji o identiteti mest in državljanov in se sprašujejo, kako ravnati z temi novimi geografskimi območji, ki so zamenjava znane geografij mest. Splošna vprašanja, s katerimi se je ukvarjala konferenca, so bila razumevanje regionalnih in globalnih odnosov v urbanih prestrukturiranjih, vpliv transnacionalnih odnosov na urejanje in načrtovanje mest, kako se kaže kvaliteta življenja v mestih brez meja in reševanje okoljskih izzivov preko urbanih odnosov.

V okviru konference je poleg predavanj vabljenih predavateljev potekalo šest vzporednih delavnic prijavljenih predavateljev. Glede na temo so bila predavanja združena v različne tematske poti: ‘Conceptualising cities’, ‘Governance in cities unbound’, ‘ Residential liveability in urban regions’ , ‘Resilient/Metropolitan landscape’ , ‘The city of talent – knowledge economy and urbanity’ , ‘Open track’ – odprta predavanja s temami, ki so jih izbrali udeleženci. Konference se je udeležilo okoli 350 predavateljev in poslušateljev s celega sveta. Vzporedno s predavanji je bila teorija podkrepljena s primeri dobre prakse na območju Kobenhavna in sosednjega švedskega Malma.

Edo Mihevc je bil eden vodilnih sooblikovalcev prostora na Slovenskem in v zamejstvu zlasti od leta 1945 do 1985. Na njegov umetniški nazor je med drugim odločujoče vplival dolgoletni mentor profesor Plečnik; Mihevc je eden od njegovih bolj razpoznavnih in uspešnejših učencev ter naslednikov »Plečnikove šole« na Fakulteti za arhitekturo.

Za svoje delo je leta 1969 med drugimi prejel Prešernovo nagrado. Njegovi najpomembnejši strokovni dosežki v našem kulturnem prostoru so zagotovo: ohranjanje regionalne tipike in arhitekture na slovenski obali v konstruktivnem razmerju do arhitekturne dediščine, uveljavitev sodobnih arhitekturnih dosežkov, utemeljenih na visoki tehnologiji in vplivu globalizma na razvoj urbanizma in arhitekture na Slovenskem, oblikovanje inovativnih arhitekturnih in konstrukcijskih detajlov, urbane in notranje opreme ter javnih spomenikov.

Celoten projekt se je začel z ustanovitvijo Iniciativnega odbora raziskovalci in skrbniki Mihevčeve dediščine, ki prihajajo s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Visoke šole za dizajn v Ljubljani in Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, Pokrajinskega arhiva Koper, nekateri pa sodelujejo samostojno. 25 letih od smrti Eda Mihevca je čas in potreba za celostno in objektivno obravnavo njegovih del. 4. junija 2010 je bi organiziran prvi znanstveni simpozij, kjer so si različni raziskovalci njegovega arhitekturnega opusa izmenjali raziskovalne rezultate in poglede.

Ob tem dogodku sta Fakulteta za arhitekturo in Iniciativni odbor s pomočjo sponzorjev pripravila in izdala zbornik prispevkov.

Inicativni odbor
Dr. Janez Kresal; UL FA
Dr. Boris Leskovec, UL FA
Mag. Jasna Kralj Pavlovec, UP VŠD
Neža Čebron Lipovec UP ZRC
Dr. Nika Grabar, UP VŠD
Dr. Marko Korošic
Mag. Nada Čibej, Pokrajinski arhiv Koper
Matej Mihevc
Časna članica odbora: Ana Nuša Jontez Mihevc

Imena članov ocenjevalne komisije in poročevalca:

Predsednik: prof. Janez Koželj, univ.dipl.ing.arh, podžupan Mestne občine Ljubljana

Podpredsednik: dr. Nedžad Grabus, Mufti, Islamska skupnost v RS

Člani/ce: mag. Miran Gajšek, univ.dipl.ing.arh., načelnik Oddelka za urejanje prostora MOL,

Darja Pergovnik, univ.dipl.ing.kraj.arh., ZVKDS, OE Ljubljana,

Matevž Čelik, univ.dipl.inž.arh., direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,

prof. mag. Peter Gabrijelčič, univ.dipl.inž.arh., dekan Fakultete za arhitekturo v LJ,

prof. dr. Ahmet Hadrović, dipl.ing.arh., dekan Fakultete za arhitekturo v Sarajevu,

dr. Stojan Pelko, doktor soc. znanost, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo RS,

Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti v RS.

Poročevalec: Urša Vrhunc, univ. dipl.inž.arh., MArch (UCLA), Maechtig Vrhunc Arhitekti, Ljubljana.

Natečajno gradivo se prevzame osebno v prostorih naročnika in razpisovalca, Grablovičeva ulica 14, Ljubljana, v času uradnih ur, t.j. ob delovnih dnevih, od 9-16h ali po pošti po predhodni pisni zahtevi poslani skrbniku natečaja ob navedbi točnega naslova prejema; oboje proti plačilu pristojbine v višini 100,00 EUR (vključno z DDV), ki mora biti plačana v celoti pred prevzemom natečajnega gradiva, plačilo pa mora biti do prevzema natečajnega gradiva ustrezno izkazano.

V povezavah objavljamo razpis natečaja.

Delavnica z naslovom Energetsko učinkovite javne stavbe pod strokovnim vodstvom dr. Vesne Žegarac Leskovar in prof. dr. Miroslava Premrova je potekala v poletnem semestru študijskega leta 2010/11 v okviru projekta Move. Tematsko je bila usmerjena v iskanje arhitekturnih rešitev za zasnovo energijsko učinkovitega večnamenskega objekta in otroškega vrtca na območju Janežovskega vrha v občini Destrnik. V delavnici so sodelovali študenti programov Arhitektura, Gradbeništvo in Gospodarsko inženirstvo. Z aplikacijo strokovnih celostnih znanj o energijsko učinkoviti leseni gradnji, so študenti zasnovali dvanajst lesenih, okolju prijaznih objektov s povečanim deležem zasteklitev na južnih fasadah. V objektih so načrtovani tudi aktivni tehnični sistemi, ki dodatno zagotavljajo izrabo obnovljivih virov energije ter posledično ustrezen energijski izkaz objekta.

Da bi okolju prijazno oblikovanje postalo vodilno, bomo morali premagati kar nekaj izzivov – od izobraževanja oblikovalcev in krepitve njihove vloge, do motiviranja podjetij za vlaganja v nove, inovativne pristope, ki združujejo podjetniške, okoljske in družbene koristi. Potrebujemo tudi primerne politike države, da bo sposobna zagotavljati sinergije med gospodarstvom, znanostjo, kulturo in okoljem.

Mednarodno srečanje OKOLJU PRIJAZNO OBLIKOVANJE poteka v okviru projekta C2CN, v katerem Slovenija sodeluje z desetimi partnerskimi regijami iz vse Evrope. Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa INTERREG IVC.

V prvem delu srečanja bodo predstavljeni pristopi, ki ga za spodbujanje okolju prijaznega oblikovanja uporabljajo v Belgiji in Franciji. Popoldanski del je namenjen iskanju idej in ukrepov za prenos primerov dobrih praks.

Natančen potek dogajanj in opis delavnic se nahajalo v pdf priponki.

Predavanje bo v torek 21.6.2011 ob 17.00 v knjižnici Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, Ljubljana. Predavatelj bo predstavil promocijo kolesarjenja kot neobhodno strategijo za uspešno spopadanje mest z energetsko krizo. Podal bo svoj pogled na kolesarsko mobilnost v Ljubljani in nekaj predlogov za izboljšanje kolesarske infrastrukture v mestu.

Predavanje bo v Plečnikovi predavalnici Fakultete za arhitekturo v sredo 8. 6. 2011 ob 18h.

Knjiga, ki je izšla ločeno v slovenskem, črnogorskem in angleškem jeziku, je skupni publicistični projekt Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Črnogorske akademije znanosti in umetnosti.
Avtor knjige, prof. dr. Fedja Košir bo ob tej priložnosti predstavil arhitekta akad. Marka Mušiča, njegovo delo in pomen njegovega dela za slovensko arhitekturo.

Knjiga  govori o dveh Mušičevih zgodnejših delih, ki pa sta zgodnji samo po času nastanka. Po svoji likovni kakovosti in po pomenu sta zreli stvaritvi, ki sta utrdili avtorjev sloves in vpliv zunaj meja naše ožje domovine in odločilno pripomogli k uveljavljanju slovenske arhitekture v širšem prostoru.

Kolašinski »spomendom« je paradigma močne, ekstravertirane arhitekture v okolju, ki je z njo pridobilo dotlej neuresničljivo civilizacijsko dimenzijo. Introvertirani lovčenski »restoran« je unikaten primer, kako se lahko docela utilitaten program z arhitekturno bravuro probrazi v domala sakralno kompozicijo. Obakrat pa je tisto, kar očara, ustvarjalnost, o kateri lahko rečemo nekaj podobnega kot nekoč o podobnem Blaise Pascal – ko se v umetnosti srečamo s pristnim osebnim izrazom, se razveselimo in osupnemo: pričakovali smo avtorsko stvaritev, pred sabo pa imamo veliko umetnost.

Na predstavitvi bodo sodelovali avtor prof. dr. Fedja Košir, arhitekt in akademik Marko Mušič, kustos za novejšo slovensko arhitekturo v MAO dr. Bogo Zupančič ter prof. Janez Suhadolc, ki je knjigo oblikoval.

Predlog ciljev in ukrepov za pripravo novega Nacionalnega programa za kulturo bo ministrstvo zainteresirani javnosti predstavilo v Tednu kulturnih misli, ki bo potekal med 6. in 9. junijem 2011 v sejnih dvoranah Ministrstva za kulturo (na Maistrovi ulici 10 in Metelkovi ulici 4 v Ljubljani). Na njem bodo predstavitvi predlaganih ciljev in ukrepov na posameznih področjih kulture sledile razprave z zainteresirano javnostjo.

Na tej podlagi bo ministrstvo pripravilo končno verzijo Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015 in jo po obravnavi Nacionalnega sveta za kulturo predložilo v sprejem Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije.

Gradiva za razpravo bo na voljo na spletni strani Ministrstva za kulturo najkasneje v ponedeljek, 6. junija.

Urnik javnih razprav v tednu kulturnih misli

Premiera Fičo Baleta TRG v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. 1., 2., 3. in 4. junija ob 21h bodo plesalci, ki jih v okviru Fičo treningov vodi Goran Bogdanovski, uprizorili TRG, ki je nastal po motivih »Ure, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem” Petra Handkeja.

Fičo Balet je nekonvencionalna sodobnoplesno-gledališka skupina, ki prek plesnih predstav, izobraževanja, festivalov in razvojnih projektov ljudem na sodoben način omogoča doživeti umetnost. Od leta 2000 so sodelovali z več kot 200 umetniki ter s predstavami in delavnicami gostovali po prizoriščih v Sloveniji ter v 29 državah Evrope in Balkana ter v Kanadi in ZDA.

Goran Bogdanovski, ki je ustanovitelj in glavni mentor Fičo treningov, o svojem pristopu k skupini pravi: “Ne bomo vas učili kako plesati, ker to že znate. Trenirali bomo svoja telesa, duh in um skozi ples … Med drugim me življenju zadnja leta zanimajo tudi “vsakodnevna” telesa, telesa, ki niso profesionalno trenirana v sodobnem plesu. Zanimajo me vsakodnevni gibi, geste, misli in gibanja. Zanima me delati z večjim številom ljudi, z energijo in s kaotično kompozicijo, ki v svojem bistvu odpira mir. Kot koreografa in mentorja tako velike skupine plesnih naturščikov in/ali profesionalcev me zanimata obe funkciji plesa, tako umetniška kot družbena.

Sodobni ples bi moral biti dostopen vsakomur, kot je bil v svoji zlati dobi, v sedemdesetih letih v Severni Ameriki, preden je prevzel hermetično obliko, namenjeno zgolj izbrancem. Poslanstvo Fičo Baleta vidim tudi v tem, da približamo sodobni ples vsakemu telesu, človeku. Vsakdo lahko skozi proces doseže in dojame enako globino in širino umetniške kreacije.«

Rok Vevar je o Fičo treningih zapisal: »Plesalec in koreograf Goran Bogdanovski skupaj s svojimi sodelavci že več let vodi plesne delavnice, ki nosijo ime Fičo treningi. Njihovi udeleženci ne živijo od plesa, niso plesalci ali koreografi, ampak izhajajo iz različnih poklicev in služb, ki jih vsakodnevno opravljajo. Delavnic, treningov in kreativnih procesov pa se udeležujejo iz potrebe, da svojo fizično aktivnost spojijo z različnimi spoznavnimi, estetskimi in etičnimi pomeni in vprašanji. Tu pa je treba jasno povedati, da Fičo treningi niso nikakršna »ezoterična arcnija«, ampak način, kako lahko ples kot funkcija lahko generira eksistencialne in socialne dinamike. In pri “Fičo treningaših” gre za svojevrsten fenomen, saj so se ljudje našli in prepoznali na podlagi skupnega interesa, hobija, in so eni redkih tovrstnih kolektivov, ki to počne tako zavzeto in motivirano.«

Oblikovanje republike

Preobrazba, ki se je pred dvajsetimi leti pričela s političnimi, družbenimi in gospodarskimi spremembami, je bila velika in je posegla v skoraj vse sfere našega življenja. Osamosvojitev Slovenije danes vidimo kot kontroverzno prelomnico, ob kateri se je po eni strani sprostila ustvarjalna energija in so se odprle nove ustvarjalne možnosti za arhitekturo, oblikovanje in druge kreativne prakse. Po drugi strani sta se obe disciplini znašli v novih razmerah, ki terjajo proaktiven odnos do sredstev, naročnikov, praktičnih potreb, razpoložljivega znanja in naključnih okoliščin.

Na prvi pogled se zdi, da so bile naloge arhitekture in oblikovanja v tem času usmerjene zgolj v povečevanje življenjskega udobja, ki je bilo ljudem nedostopno v obdobju socializma. Arhitekti in oblikovalci so poudarjeno postavljeni v vlogo ponudnikov storitev, ki morajo biti poceni, hitre in imeti takojšnje učinke. V razmerah, ko je vse odprto, ko so skupni cilji minimalizirani in kratkoročni, ustvarjalni posamezniki inovacije in nove pristope skušajo uveljaviti skozi vsak majhen projekt. Če pogledamo dvajset let nazaj se morda zdi, da Slovenija v tem času ni proizvedla ničesar zares velikega in prebojnega. Naših prvih 20 let pa je kljub temu zanimiva kompilacija projektov, s katerimi se je povečala mnogovrstnost pristopov in izdelkov, v katerih je opazno posamezniku prilagojeno oblikovanje in kjer prostor ter predmeti poudarjeno nastopajo kot generator človeških izkušenj in doživetij.

Razstavo je pod vodstvom Matevža Čelika postavila interdisciplinarna skupina kustosov. Arhitekturna dela na razstavi so izbrali Jeff Bickert, Petra Čeferin, Matevž Čelik, Tadej Glažar in Bogo Zupančič, oblikovalski del izbora so opravile Cvetka Požar, Špela Šubic, Maja Vardjan, za izbor fotografskih del pa je poskrbel Primož Lampič.

Knjiga

Ob razstavi bo MAO izdal knjigo z naslovom Oblikovanje republike, Arhitektura, oblikovanje in fotografija v Sloveniji 1991–2011. Teksti Matevža Čelika, dr. Primoža Lampiča, Cvetke Požar in Špele Šubic obravnavajo razvoj arhitekture, oblikovanja in fotografije v Sloveniji v preteklih dveh desetletjih. Izbor del na razstavi in v knjigi predstavlja primere prizadevanj za spremembe, ki se po mnenju kustosov v danem trenutku ponudili prave odgovore, se dotaknili ljudi in jih danes ni mogoče spregledati.

Filmi o arhitekturi

Del razstave bodo kratki arhitekturni filmi o šestih različnih stavbah iz tega obdobja. Filmski projekt z naslovom Majhno in pametno: Slovenska arhitektura v 6 kratkih filmih je kuriral Jeff Bickert. Filme sta režirala Matjaž Ivanišin in Damjan Kozole iz producentske hiše Emotion film/Vertigo.

Avtorji na razstavi

Arhitektura: A.biro, Ambient, Bevk Perović arhitekti, Dekleva Gregorič arhitekti, Nicholas Dodd, Enota, Peter Gabrijelčič, Tadej Glažar, Nande Korpnik, Jurij Kobe, Ana Kučan, Anton Lešnik, Viktor Markelj, Njirić+Njirić, Ofis arhitekti, Jože Peterkoč, Sadar+Vuga arhitekti, Scapelab in Bruto, Tomaž in Dušan Stupar, Martina Tepina, Arne Vehovar, Aleš Vodopivec, Maruša Zorec, Maša Živec.

Industrijsko oblikovanje: Igor Akrapovič, Asobi, Bevk Perović arhitekti, Ivo Boscarol, Matevž Fortuna, Gigodesign,Tone Holbar, Jernej in Japec Jakopin, Jan Jagodič, Toni Kancilja, Robert Križnar, Franc Kuzma, Slavko Marcen, Jure Miklavc, Rok Oblak, Oloop, Tanja Pak, Marko Pavlinec, Igor Rosa, Janez Smerdelj, Janez Suhadolc, Arne Vehovar, Žiga Volk, Nika Zupanc.

Vizualne komunikacije: Ajax Studio, Ajdin Bašić, Boštjan Botas Kenda, Metka Dariš in Tomaž Perme, Gigodesign, Ilovarstritar, Miha Klinar, Tomato Košir, Nino Kovačević, Miljenko Licul, Luks Studio, Matevž Medja, Ermin Međedović, Mitja Miklavčič, Ranko Novak, Robert Žvokelj.

Fotografija: Uroš Abram, Uroš Acman, Dragan Arrigler, Goran Bertok, Primož Bizjak, Rajko Bizjak, Tomo Brejc, Branko Cvetkovič, Luka Dekleva, Eclipse, Boris Farič, Boris Gaberščik, Tomaž Gregorič, Dejan Habicht, Barbara Jakše Jeršič, Stane Jeršič, Stojan Kerbler, Damjan Kocjančič, Matej Košir, Borut Peterlin, Dušan Pirih Hup, Herman Pivk, Boštjan Pucelj, Bojan Radovič, Bojan Salaj, Jane Štravs, Aleksandra Vajd, Franci Virant, Janez Vlachy, Manja Zore, Blaž Zupančič, Antonio Živkovič.

Civilna družba je vse bolj kritična do ravnanja s prostorom in sistema urejanja prostora v Sloveniji. Partnerstvo strokovnih organizacij civilne družbe “Odgovorno do prostora!” si že dobro leto prizadeva za to, da bi urejanje prostora v Sloveniji pridobilo pomen dejavnosti, ki omogoča dolgoročno kakovost bivanja in razvoja in je zato predmet najširšega javnega interesa. Nezadovoljstvo je povezalo različne organizacije, ki se strokovno ukvarjajo z urejanjem prostora, in omogočilo, da so se v preteklem letu dosledno kritično odzivale na različne zakonske predloge, razvojne dokumente in dogodke ter tako sporočala odgovornim:

- da so posamezne težave v urejanju prostora del širših problemov v sistemu;

- da urejanje prostora obsega ob načrtovanju tudi gradnjo, razvoj, rabo, varstvo in vzdrževanje ter prenovo vseh sestavin prostora;

- da se v Sloveniji pozablja na prostorske razsežnosti razvoja in

- da je za dobre rešitve v urejanju prostora potrebno precej širše posvetovanje, kot pa je to trenutno v navadi.

“Odgovorno do prostora!” se je med drugim odzvalo na pripravo novele zakona o kmetijskih zemljiščih, pripravo nove razvojne strategije, nacionalnega reformnega programa in razpravo o zaščiti Krasa. V posameznih primerih odzivov in doseženih sprememb je možno zaznati napredek, ki vzbuja optimizem, da se pogoji za pripravo bolj celovitih in bolje usklajenih rešitev vendarle izboljšujejo.

Posvet bo potekal v dvorani Državnega sveta RS od 12h do 15h. Zbrane bodo najprej pozdravili z nagovori mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS, dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora RS in mag. Maja Simoneti, IPoP, koordinatorka partnerstva »Odgovorno do prostora!«.

Predstavitve bodo na primerih konkretnih problemov in rešitev zanje obravnavale naslednje teme:

Trajnostni razvoj poselitve (Robert Rogič, CI Kras – Leon Kobetič, Locus, d.o.o.)

Usklajevanje prostorskega razvoja (Tadej Žaucer, IPoP – Tatjana Rener, SVLR, Regionalna pisarna Štanjel)

Varstvo kmetijskih zemljišč (dr. Marina Pintar, UL BF UKPA – dr. Aleš Mlakar, UL BF, OKA)

Vključevanje javnosti v postopke priprave prostorskih aktov (Helena Šolar, MOP DP – Mateja Šepec, REC)

Upoštevanje prostorske dimenzije razvoja (Tanja Bogataj, MOP DP – Marjana Dermelj, SVREZ)

Politika najnižje cene in njene posledice v prostoru (Aleksander Saša Ostan – Mika Cimolini, oba ZAPS)

Davek na nepremičnine – aktivna zemljiška politika (Gvido Modrijan – Leon Kobetič, oba Locus, d.o.o.)

Koristnost raziskovanja pri obravnavi družbenih problemov v prostoru (dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica, UL FDV)

Razpravo po predstavitvah, ki ji je namenjena zadnja ura posveta, bosta moderirala Marko Peterlin in Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora.

Dodatne informacije:

Maja Simoneti, Inštitut za politike prostora, Tržaška 2, Ljubljana, 0590 63 683, maja.simoneti@ipop.si

Posvet poteka v soorganizaciji Inštituta za politike prostora v okviru projekta »Mreža za prostor«, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

Univerzi IUAV v Benetkah. Odprta bo do 31. 05., in sicer vsak dan od 9.00 ure do 19.30 ure, v soboto in nedeljo zaprto.

Ob 15.00 uri bo v prostorih Univerze IUAV predavanje arhitekta Roberta Potokarja z naslovom: Vojteh Ravnikar – slovenski arhitekt.

Na razstavi so predstavljena dela, nastala v biroju, v katerem je arhitekt Ravnikar deloval, med leti 2000 in 2010. Med njimi je posebej izpostavljeno delo Zimskega dvorca na Blokah, s katerim je Vojteh Ravnikar zaključil svojo življenjsko pot in ustvarjanje. Projektantsko delo je začel leta 1977 v projektivnem biroju Kraškega zidarja v Sežani, kjer je osnoval tudi skupino Kras. V Ljubljani je istočasno ustanovil lasten biro, kjer se mu je leta 1990 pridružil arhitekt Robert Potokar. Od leta 2000 biro deluje na Rimski cesti 8. Leta 2003 sta skupaj tudi formalno ustanovila podjetje Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o.

V ljubljanskem biroju se je v tem času zvrstilo več generacij študentov, arhitektov in nešteto sodelavcev, brez katerih ne bi uspeli izvesti vseh raznolikih in zahtevnih projektov. Večino dela je pridobljenega z udeležbo na javnih natečajih, le posamezni manjši projekti so posledica neposrednih naročil. Biro pokriva širok razpon projektiranja: od manjših nalog – enodružinskih hiš in prenov do projektov velikega merila – šol v Celju, Grosupljem in na Bledu, športne dvorane v Sežani, niza poslovnih stavb ob Masarykovi cesti v Ljubljani, stavb s kulturnim programom in leta 2010 dokončane stanovanjske stolpnice v Novi Gorici.

Na podlagi zelo pozitivnega odziva bralcev revije za arhitekturo in kuluro Oris na tematike urbanizma, arhitekture, oblikovanja, fotografije ter kulturne dediščine, bo Ljubljana v četrtek, 19. maja 2011 ponovno postala svetovni center arhitekture.

Mednarodni simpozij arhitektov Ljubljanski dnevi Orisa že petič zapovrstjo prinaša v Ljubljano stik s svetovnimi metropolami in sodobno svetovno arhitekturno sceno. Simpozij je zastavljen kot niz predavanj priznanih arhitektov, ki skozi predavanja in vizualno predstavitvijo izrazijo svoje videnje oziroma dojemanje arhitekture, oblikovanja in kulture ter tako predstavijo deželo iz katere prihajajo hkrati pa se dotaknejo problemov, s katerimi se srečujejo pri realizaciji svojih del, ter naredijo primerjavo s trenutno situacijo v našem okolju. Ta simpozij je zaradi sedaj že tradicionalnega navdušenja občinstva lani v Cankarjevem domu obiskalo več kot 600 ljudi.

Na Ljubljanskih dnevih Orisa 5 se bodo predstavila sledeča svetovno priznana imena iz sveta arhitekture:

Miha Kajzelj, Slovenija
Lada Hršak, Hrvaška
Heinz Tesar, Avstria
Mansilla+Tuñón, Španija

Dogodek bo moderiral Matevž Čelik.

Konferenca bo organizirana v okviru mednarodnega projekta COBRAMAN (Manager Coordinating Brownfield Redevelopment Activities / Menedžer za kordinacijo aktivnosti pri prenovi degradiranih območij). Poleg projekta COBRAMAN bodo predstavljeni tudi nekateri uspešni primeri prenov degradiranih območij v Sloveniji in tujini: regeneracija Tobačne tovarne, revitalizacija tovarne ROG, Olimpijski park v Londonu.

Konferenca se bo odvijala v Mini Teatru na Križevniški ulici 1 v Ljubljani in se prične ob 9.00 uri. Potekala bo v angleškem jeziku in je brezplačna. Zaradi omejenega števila mest je potrebna predhodna registracija. Prijavnico najdete na spletni strani projekta www.cobraman-ce.eu in jo pošljete na nina.gorsic@uirs.si najkasneje do 13. maja 2011.

Projekt COBRAMAN se izvaja preko evropskega programa CENTRAL EUROPE, ki se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Namen

Glavni namen posveta je razgrniti in promovirati problematiko javnega prostora z zornega kota gibalnih, vadbenih in športnih potreb prebivalstva. Tak namen nujno zajema filozofijo in politiko bivalnega prostora, urbanistično načrtovanje, evidenco že utečenih dejavnosti in možne perspektive. Sprehajalne, pohodniške, izletniške, vadbene, kolesarske in druge navade bi, zaradi nedvomnih učinkov na socialno zdravje, bilo potrebno upoštevati kot del, ne le športne, temveč tudi splošne kulture. Gibalne potrebe prebivalstva je potrebno definirati zlasti v odnosu do prometa. Ljubljana kot prestolnica vzorčno vpliva tudi na druge slovenske mestne občine in s tem postavlja določene standarde slovenske športne in bivalne kulture.

Tematski okvir

* Urbanizem, šport, javno zdravje, kakovost življenja
* Javni prostor kot splošna dobrina in temeljna pravica prebivalca
* Definicija javnega prostora z zornega kota gibalnih in športnih potreb prebivalstva
* Vadbene površine kot standardna sestavina sosesk, parkov, sprehajalnih poti itd
* Športna politika in strategija ljubljanskega športa
* Ljubljanski šport med vrhunskostjo in množičnostjo
* Upravljanje in varovanje javnega prostora
* Spremljanje součinkovanja med človekom in prostorom
* Evalvacija utečenih dejavnosti in projekcija dodatnih možnosti
* Izbrani primeri in poudarki

Uvodni razpravljavci

Prof. Janez Koželj, podžupan MOL
Dr. Milan Žvan, dekan Fakultete za šport
Dr. Vojko Strojnik, Fakulteta za šport
Mag. Maja Simoneti, Ljubljanski urbanistični zavod
Roman Jakič, direktor Zavoda Tivoli
Marko Kolenc, načelnik Oddelka za šport MOL

Moderatorja
Dušan Macura, Blanka Mekinda, Enajsta akademija

Ciljne skupine

Posvet je namenjen vsem zainteresiranim, predvsem pa organizacijam civilne družbe ter nosilcem strokovnega in političnega odločanja. Posebna pozornost bo namenjena razpravi z udeleženci posveta.

Vstop je prost.

V torek, 10. maja 2011 bodo ob 15.00 v Svečani dvorani Fakultete za gradbeništvo tri javna predavanja v angleščini, ki jih bodo v okviru sodelovanja v projektu izvedli predstavniki projektnih partnerjev  iz Avstrije, Madžarske in Slovenije in sicer:

-      Potentials of Agenda 21 for the ELC implementation, Prof. dr. Gernot Stoeglehner in Georg Neugebauer, University of natural Resources and Applied Life Sciences Vienna;

-      Visualisation of landscapes and landscape changes, Prof. Dr. LászlóKollányi in  Sándor Jombach, Corvinus University of Budapest;

-      GIS kot orodje za odločanje, Roberto Degan, LUZ, d.d.

V sredo, 11. maja ob 9.00, bo v dvorani KUD Janez Jalen v Notranjih Goricah, na Podpeški cesti 380: uradna predstavitev projekta in tiskovna konferenca z ekskurzijo (do vključno 15.00) po območju Ljubljanskega barja (z možnostjo kosila v Bistri). Udeležba je možna po predhodni najavi na naslov urska.kranjc@luz.si.

Konec poletja, 22. in 23. septembra bo Ljubljana gostila mednarodno konferenco projekta, ki bo priložnost za srečanje z zanimivimi gosti iz tujine, seznanitev z delnimi rezultati projekta in panelne razprave.

Projekt Vitalne krajine bo potekal do marca 2013 in ga v večjem deležu financira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) v okviru programa Centralna Evropa (www.central2013.eu). V projektu sodeluje osem partnerjev iz sedmih držav: Nemčije (Land Company Saxony-Anhalt in Association of Cultural Heritage Saxony-Anhalt), Avstrije (University of natural Resources and Applied Life Sciences Vienna), Slovaške (Institute of geography of Slovak Academy of Sciences), Češke (Faculty of Agriculture, University of South Bohemia), Madžarske (Corvinus University of Budapest), Poljske (University of Agriculture Krakow) in iz Slovenije (LUZ, d.d.).

Slovenski projektni partner LUZ, d.d. pri izvajanju projekta sodeluje s Krajinskim parkom Ljubljansko barje (KP LB), Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Turizmom Ljubljana in Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za Kulturo, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kulturna krajina, kot uravnoteženo razmerje med kulturo rabe in naravnimi viri, predstavlja v srednjeevropskem prostoru nepogrešljivo zakladnico biotske raznovrstnosti, vir naravnih bogastev in kulturno dediščino, ki je gradnik kulturne identitete držav tega prostora. Razsežna območja kulturne krajine se s prestrukturiranjem in umikanjem primarne rabe ter z novimi posegi v prostor spreminjajo in zelo pogosto se pri tem trajno izgublja lokalna identiteta in razvojne priložnosti za trajnostni razvoj.

Tudi Slovenija se sooča z naraščajočo vrzeljo med težnjami ohranjanja narave in gospodarskega razvoja, z neučinkovitim sodelovanjem med sektorji (npr. med upravljanjem z vodami, varstvom naravne dediščine in kmetijstvom), s pomanjkanjem izkušenj z vključevanjem javnosti v procese odločanja ter z nizko stopnjo razumevanja za razvojne priložnosti, ki jih ponuja kulturna krajina.

Pričakovani rezultati projekta VITAL LANDSCAPES naj bi bili spodbuda za razvoj produktivne prakse ravnanja s krajino. Projekt bo skušal vplivati na izboljšanje komunikacije med varstvenim in gospodarskim področjem z uporabo učinkovitih tehnik sodelovanja med neposredno vpletenimi in posredno prizadetimi udeleženci. Projekt Vital Landscapes bo posebno pozornost namenil kakovosti življenja na podeželju, ki je v srednjeevropskem prostoru pogosto v podrejenem položaju, saj imajo prebivalci skoraj praviloma slabši dostop do javnih in družbenih dejavnosti, prav tako pa imajo pogosto tudi nižje dohodke. Ruralna območja zato ne predstavljajo življenjskega izziva za mlado in bolje izobraženo populacijo, ki se zato umika v mesta in dodatno prispeva k demografskemu primanjkljaju in siromašenju teh območij.

Razvoju projekta je možno slediti preko spletne strani (www.vital-landscapes.eu), ki jim je možno slediti tudi v angleščini in novic projekta, ki izhajajo tudi v slovenskem jeziku. Na novice projekta se lahko naročite. Kontakt urska.kranjc@luz.si .

Oder 180°: ”Kako do dobre hiše?”

Oder 180° je serija kratkih provokativnih nastopov, kjer izbrano  temo obravnava 50 široko mislečih posameznikov.

V 180 sekundah se soočijo z zastavljenim vprašanjem, kot ga razumejo v najširšem okviru in predstavijo svoj odziv nanj. Izbrani časovni okvir namenoma ne omogoča podajanja natančnih odgovorov, ker verjamemo v moč postavljanja pravih vprašanj. Z njimi skušamo podvomiti v zastarele predstave in se ozreti za nepričakovanimi novimi potmi.

Krovno vprašanje, ki povezuje Oder 180° je ”Kako do dobre hiše?” . Postavljeno je sistemsko in kompleksno. Terja razmislek ne samo o tem kam želimo iti, temveč tudi o tem, kako naj tja pridemo. Išče vpoglede, ki so hkrati vizionarski in pragmatični.

Prihodnost ni posledica izbire med alternativnimi potmi, ki jih ponuja sedanjost, ampak prostor, ki je ustvarjen – najprej v mislih in nameri, nato še z dejavnostjo. Kako vidijo vi ta proces ustvarjalni posamezniki iz različnih polj?

Oder 180° je edinstven dogodek v slovenskem prostoru, kjer stopajo v dialog arhitekti, gradbeniki, strojni in elektro inženirji, sociologi, ekonomisti, umetniki. Ponuja izjemno pestro in zgoščeno paleto mnenj, izkušenj, vprašanj in idej, strnjeno v dan živahne in sproščene komunikacije.

Konferenca BA11: Nova pravila – novi odzivi

Prikaz moči, občutljivosti in relevantnosti dobre arhitekturne prakse. Ponovno.

Konference ‘’Big Arhitektura’’ (BA) so drugačne. Od ostalih arhitekturnih simpozijev jih ločuje specifična tema, skrbno določen sestav vprašanj, ki jih konference poskušajo razvijati. Teme BA so pomembno vodilo, osredotočajo pogovore, uokvirjajo v določenem trenutku še posebej relevantna vprašanja o oblikovanju in ustvarjajo neke vrste rdečo nit, ki je bolj izrazita in vsem udeležencem omogoča bolj bogato izkušnjo.

Letošnja tema so”Nova pravila – novi odzivi“. Konferenca raziskuje odnos med zahtevami, ki se nenehno spreminjajo, in inteligentnimi odzivi nanje v današnji arhitekturi; razbira, kako ti spreminjajoči se odnosi oblikujejo arhitekturno prakso danes in v prihodnosti.

Izbrana skupina mednarodno delujočih birojev naše celine je bila povabljena, da se omenjenih vprašanj dotakne skozi predstavitve lastnih izjemnih opusov, znotraj izbrane teme ”Nova pravila – novi odzivi“.

V delu vseh birojev je mogoče prepoznati nek določen dotik, prepoznavno inteligenco discipline in občutljivosti, ki jo je mogoče razbrati v posameznih oblikovalskih rešitvah, ne glede na merilo, lokacijo ali program. Od lesene kupole projekta ‘’Iglo Greve’’ danske skupine CEBRA do koncertne dvorane v Brugesu belgijskega biroja Robbrecht en Daem ali navdihujoče instalacije, ki so jo Ensemble Architecture postavili na lanskem arhitekturnem bienalu, so vsi primeri poosebljenje najboljšega odziva – prakse.

Za potrebe konference kot tudi širšega pristopa je mogoče najboljši odziv – prakso opisati kot pravi odgovor na pravo vprašanje; oblikovalsko rešitev, ki se odziva na specifična vprašanja, ki obdajajo, še več, vodijo projekt. Stanje trga, sociopolitične pokrajine in tako strokovna kot javna občutljivost ter še mnogo drugega se sestavljajo in prepletajo v zelo dinamičen kontekst, v katerem se arhitektura obllikuje in izvaja. V tem pogledu se pravzaprav ni nič spremenilo, tako je bilo od nekdaj.

Arhitektura, če naj bo dobra arhitektura, se ukvarja s ‘’povsem’’ arhitekturnimi vprašanji, ki so, morala ostati zvesta načelom, ki jo določajo. Brez težav lahko trdimo, da le-ta vsebujejo tudi iracionalno komponento, tisto, ki ni smiselna v praktično-uporabnem smislu, a deluje na povsem svoji ravni, v ustvarjalnem polju, ki ji je lastno. Obenem mora biti angažirana in odzivna, oblikovati mora prava vprašanja, ki ustrezajo kontekstu, in raziskati rešitve, ki so le-temu zveste. Skozi vse to se lahko vzpostavi kot relevantna in ključna ustvarjalna praksa.

Predavatelji na Arhitekturni konferenci:

Paul Robbrecht & Hilde Daem, Robbrecht en Daem Architecten, Ghent, Belgija,
Nanne de Ru, Powerhouse Company, Rotterdam, Nizozemska
Francisco Mangado, Navarre, Španija
Mar’a Hurtado de Mendoza Wahrolen, estudio.entresitio, Madrid, Španija
Julian Weyer, C. F. Mżller, Danska in
Mikkel Frost, Cebra, Aarhus, Danska

Po Zagrebu in Skopju tokrat Društvo arhitektov Beograd gosti konferenco “Reinterpretacije socializma: dvajset let kasneje”, ki bo potekala 6. in 7. maja v Kulturnem centru Beograda ter Zgodovinskem muzeju Jugoslavije v Beogradu.

Predstavljeni bosta tudi razstavi: Kadri nedokončanih modernizacij ter “Borba” za arhitekturo. Nemogoč intervju s protagonisti “Borbine” nagrade.

_______________________________________________________

»Nedokončane modernizacije: med utopijo in pragmatizmom« je skupinski in večletni raziskovalni projekt o arhitekturi in urbanem načrtovanju. Združuje partnerje iz institucionalnih in neinstitucionalnih sektorjev iz jugovzhodne Evrope: Trajekt in Umetnostna galerija Maribor (Slovenija), Hrvaško društvo arhitektov in Inštitut za sodobno arhitekturo, Zagreb (Hrvaška), Beograjsko društvo arhitektov, Beograd (Srbija), in Koalicija za trajnostni razvoj, Skopje (Makedonija). Cilj projekta je spodbuditi interdisciplinarno raziskavo (16 raziskovalnih skupin) produkcije grajenega okolja v družbenem, političnem in kulturnem smislu. Predmet zanimanja so države naslednice nekdanje Jugoslavije in obdobje od nastanka socialne države do danes. Projekt želi razkriti učinkovite, fleksibilne in družbeno odgovorne modele arhitekture in urbanega načrtovanja.

Razstavo bo odprla ga. Nuša Kerševan, predsednica društva Zeleni prstan.

1. Tabor
Vodstvo sprehoda: Drago Kos
Lokalni partnerji: Bunker, Prostorož, Društvo Kulturna četrt Tabor
Čas: Začetek sprehoda v soboto, 7.5. ob 18h

2. Spodnja Šiška
Vodstvo sprehoda: Urška Kranjc
Lokalni partnerji: DUO – Odbor za lepšo Staro Šiško, Turistično društvo Šiška
Čas: Začetek sprehoda v nedeljo, 8.5. ob 11h

3. Zgornja Šiška
Vodstvo sprehoda: Maja Simoneti, Marko Peterlin
Lokalni partnerji: še niso potrjeni
Čas: Začetek sprehoda v soboto, 7.5. popoldne (predvidoma ob 16h)

4. Fužine
Vodstvo sprehoda: Tadej Žaucer, Petra Očkerl
Lokalni partnerji: Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Čas: Začetek sprehoda v nedeljo, 8.5. ob 11h

Uvodna predavatelja bosta ugledna gosta dr. Tom Fleming in prof. dr. Klaus R. Kunzmann. To bo prava priložnost tako za pregled najnovejših evropskih dognanj in dogajanj na področju kulturnih in kreativnih industrij kakor tudi za vpogled v trenutno najobetavnejši tovrstni ljubljanski projekt, Center sodobnih umetnosti Rog. V okviru konference bo organizirana tematska okrogla miza z obema predavateljema in vodilnimi slovenskimi odločevalci.  Konferenca se prične ob 9.30 s pozdravom ministrice za kulturo gospe Majde Širce in ljubljanskega župana gospoda Zorana Jankovića.

_______________________________________________________

Tom Fleming je svetovalec in strateg na področju kulturnih politik, kreativne ekonomije in umetnosti/inovacij. Kot direktor podjetja Tom Fleming Creative Consultancy (www.tfconsultancy.co.uk) dela v mednarodnem prostoru in se osredotoča na kulturno načrtovanje, kulturno industrijo ter kulturne, kreativne in inovacijske politike.
Razvil je nove modele in orodja za številna mesta v Evropi, pa tudi v Afriki, Braziliji, na Kitajskem in Bližnjem vzhodu. Dr. Fleming je svetovalec pri programu kreativne ekonomije v VB, Svetu Evrope, Evropski komisiji, Zavezništvu civilizacij, UNESCU, British Councilu in Skandinavskem ministrskem svetu. Je tudi ustanovni član Dialogue Café in član upravnega odbora dobrodelne organizacije Arts for All.
Tom Fleming je doktoriral iz družbene in kulturne geografije in diplomiral iz družbene geografije na Univerzi v Sheffieldu (VB). Preden je ustanovil Tom Fleming Creative Consultancy je bil ustanovni partner razvojne agencije Cultural Industries Development Agency (www.cida.co.uk) v Londonu in raziskovalec na Inštitutu za popularno kulturo v Manchestru.

Klaus R. Kunzmann (rojen 1942) je študiral arhitekturo in urbanizem na Tehniški univerzi v Münchnu in leta 1971 pridobil doktorat iz urbanizma na Tehniški univerzi na Dunaju. Od leta 1974 je profesor na Fakulteti za urbanizem Tehniške univerze v Dortmundu in gostujoči profesor na številnih univerzah v Evropi, Ameriki in Vzhodni Aziji.  Kot strokovnjak na področju prostorskega načrtovanja je svetoval Evropski komisiji, Svetu Evrope in OECD. Kot član znanstvenosvetovalnega odbora je med drugim sodeloval pri delu mednarodne gradbene razstave Emscher Park in Komisije za turizem v Porurju.
Od leta 1988 vseskozi deluje na področju ustvarjalnih in kulturnih industrij. Trenutno sodeluje v raziskavah o ustvarjalnih mestih v Evropi za naročnike v Hamburgu in Tokiu.

Prostorske probleme v svojih projektih Riegler in Riewe rešujeta na rafiniran in obenem praktičen način. Zgradbe, ki jih načrtujeta, so obenem robustne in prefinjene. Takšna arhitektura je posledica prizadevanj, da bi ustvarjeni prostori učinkovito služili namenu in trajali, obenem pa bi bili vanje vgrajeni najinovativnejši tehnološki koncepti. Odziva se na okolje in kulturne sedimente družbe. Ob tem se arhitekta odpovedujeta avtorskemu izrazu kot gonilu načrtovalskega procesa v arhitekturi.

Od ustanovitve leta 1987 je bil pristop pisarne Riegler Riewe vedno bolj osredotočen na proces kot na proizvod; usmerjalo ga je prepričanje, da dobro zamišljeni in uporabni arhitekturni koncepti, omejeni na bistvo, olajšajo gospodarno in nevsiljivo realizacijo. Riegler Riewe še posebej zanimajo konfrontacije in medsebojni odnosi v sociološko-kulturnem pristopu k arhitekturi in urbanističnemu načrtovanju. Zanje imajo na tem eksperimentalnem področju arhitekturno-konceptualne strategije vsekakor prednost pred formalnimi oziri.

Na razstavi v MAO bo na ogled 16 projektov, 16 del avstrijske arhitekturne prakse Riegler Riewe, nekaj zgrajenih, nekaj nezgrajenih, nekaj v teku. Projekti ne bodo prikazani na klasičen način, z uporabo modelov in risb, temveč bodo predstavljeni kot “izkopani” tlorisi in prerezi, ki poenotijo sorazmerje projektov in njihovo zaznavo – obiskovalcu ponujajo”arheološki” pristop, ki meri na njegovo domišljijo. Digitalni okvirji, vgrajeni v razstavne panoje, nudijo dodatno informacijo.

Razstava “Globina površine – Riegler Riewe” je bila prvič prikazana leta 2007 v Barceloni. Leta 2008 je bila razstava prikazana v Katowicah na Poljskem, v letu 2009 v Berlinu in v Gradcu.

Razstavo bo v četrtek, 7. aprila 2011, ob 19. uri otvoril Tadej Glažar, prodekan za področje meduniverzitetnega sodelovanja na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Ob otvoritvi bo arhitekt Roger Riewe izvedel voden ogled po razstavi.

Strokovna literatura v Sloveniji je nastajala sočasno s krepitvijo krajinsko arhitekturne stroke in vzpostavljanjem izobraževanja na tem področju ter igra pomembno vlogo tudi za spodbujanje občutljivosti družbe za vprašanja urejanja krajine in prostora. Povezuje številna področja, od naravoslovno-ekoloških, družbeno-ekonomske in kulturološke, tehniške do oblikovalskih in načrtovalskih in daje odgovore na različna razvojna in prostorsko ureditvena vprašanja mest in podeželja ter odprtega prostora.

Vsi dogodki so povezani z mestom in knjigo – s ciljem, da se dognanja o prostoru in krajini na privlačen način predstavijo čimbolj raznolikemu občinstvu. S temi aktivnostmi se vključujemo tudi v projekt Ljubljana – svetovna prestolnica knjige.

Otvoritev meseca krajinske arhitekture bo v petek, 1. april 2011 ob 17.00, atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana, s predstavitvijo nove knjige Krajinska arhitektura prof. Dušana Ogrina:

Poglede na knjigo in aktualno stanje na tem področju v Sloveniji bodo predstavili predstojnik Oddelka za krajinsko arhitekturo, prof. dr. Davorin Gazvoda, njen avtor, prof. Dušan Ogrin, krajinski planer prof. dr. Janez Marušič in urbanist Vladimir Braco Mušič. Otvoritev bo pospremila priložnostna razstava strokovne literature s področja krajinske arhitekture, ki bo v času trajanja meseca krajinske arhitekture razstavljena v knjigarnah Beletrina in Azil. Dogodek se bo zaključili z druženjem v Atriju in lokalu LP!

Beremo javni prostor, petek, 8. april 2011 ob 17.00, v Tivoliju, pri spomeniku E. Kocbeku:

V sodelovanju s PAZI!PARK in Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije bo predstaviljeno, kako lahko različni uporabniki beremo javne prostore. V mestnem parku Tivoli bo začasno urejena pot, ki bo omogočala uporabo dela parka slepim in slabovidnim. Otvoritvenemu dogodku bodo sledila organizirana vodenja po poti. V petek, 8. aprila, bodo po poti vodili dogovorjene organizirane skupine, za javnost pa bo pot dostopna v soboto, 9. aprila in v nedeljo, 10. aprila, vodenja po poti bodo ob 10.00, 12.00 in 14.00.

Ljudje z okvaro vida prostor doživljajo nekoliko drugače, drugače pa ga tudi uporabljajo. Pri tem so velikokrat odvisni od pomoči drugih ljudi, saj se na njihovih poteh pojavljajo ovire, ki jih ljudje z dobrim vidom ne opazijo oz. jih na poti celo postavljajo. Zaradi staranja prebivalstva se število slabovidnih stalno povečuje, zato je v zavest odgovornih za načrtovanje javnih prostorov in tudi širše javnosti nujno uvesti miselnost o prostoru brez ovir in spodbuditi večjo občutljivost ter zavedanje o odgovornosti, ki jo ima vsak posameznik pri uporabi javnega prostora.

Gre torej predvsem za dogodek, namenjen osveščanju širše javnosti, ki lahko veliko prispeva k boljši dostopnosti prostora že tako, da ne postavlja dodatnih ovir na javne poti ter opozorilo, kaj bo še potrebno storiti za dobro dostopen mestni javni prostor. Začasno pot v Tivoliju bosta pripravili krajinski arhitektki dr. Andreja Zapušek Černe in Andreja Krivic Albreht, ki je tudi avtorica knjige Čutim, vidim, zmorem (Študentska založba, 2008).

Bistvo dogodka je vodenje obiskovalcev po kratki poti v Tivoliju, na kateri bomo opozorili na ovire, ki se pojavljajo na vsakdanjih poteh, ponazorili težko sledljivost poti in kaj bi se dalo storiti za boljšo orientacijo. Pot boste lahko spoznavali s posebnimi očali, skozi katere boste videli svet podobno, kot ga vidijo slabovidni. Posebej bomo predstavili vse dimenzije  parka, ki jih mogoče na vsakdanjih poteh spregledamo, ali bolje, ne začutimo (kip na otip, rastline z zanimivim lubjem, prijetnimi listi in dišečimi cvetovi, temperaturne spremembe in vonji v rastlinjaku, ptičje petje..) V rastlinjaku gostuje knjižnica pod krošnjami, zato bomo tam pokazali tudi, kako izgledajo knjige v brajici, reliefni zemljevidi itd.

Mi urejamo Krajino!, petek, 15. april ob 11.00, Severni mestni park:

Obiskovalci Severnega mestnega parka bodo na digitalnih portalih spoznali aktivnosti, ki so bile izvedene v okviru izjemno uspešnega projekta Mi urejamo krajino. Temeljni cilj projekta je bil spodbujanje opazovanja vsakdanjega okolja, zaznavanje kakovosti krajine ter razvijanje ozaveščenega odnosa javnosti do okolja, prostora, krajine, ki se gradi od najmlajših let naprej. Predstavitev bodo pospremile delavnice za otroke, ki bodo pod vodstvom mentorjev z risbo in uporabo različnih materialov ustvarjali podobe krajine.

V okviru meseca krajinske arhitekture bodo organizirani še:

Okrogla miza o strokovni literaturi in razstava strokovne literature s področja krajine, ponedeljek, 18.april ob 15.00 , Hiše arhitekture, ZAPS, Vegova 8, Ljubljana:

DKAS bo v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije organiziral razpravo med različnimi akterji o vlogi strokovne literature s področja urejanja prostora. Namen razprave bo osvetliti specifičnost, obliko in potrebnost tovrstne strokovne literature v današnjem času. Razpravo bo pospremila razstava strokovne literature s področja krajinske arhitekture v Hiši arhitekture.

Doživljanje in uporaba mestnih javnih prostorov – predstavitev in pogovori o knjigah, torek, 19. april ob 18.00, Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana.

Pogovor o klasičnem urbanističnem čtivu Podoba mesta K. Lyncha, ki je prvič v slovenščini izšlo letos.

Ob knjigah Vedenjski zemljevidi ljubljanskih trgov in parkov in POT, največja načrtovana javna zelena površina v Ljubljani bo tekel pogovor o uporabnikih ljubljanskih odprtih prostorov. Obravnavana bo tudi knjiga, ki se ukvarja z načrtovanjem za slepe in slabovidne Čutim, vidim, zmorem… Z avtorji slovenskih knjig in drugimi gosti se bo pogovarjal dr. Matej Nikšič z Urbanističnega inštituta RS.

Milan Mihelič (rojen 1925) je eden najpomembnejših slovenskih arhitektov XX. stoletja. Velik del življenja se je posvečal oblikovanju ljubljanske mestne magistrale, ob kateri so zrasle njegove stavbe na Bavarskem dvoru in v bližini Gospodarskega razstavišča. Ob Dunajski cesti je načrtoval tudi novo cerkev v Stožicah. S svojimi deli je zaznamoval središča Novega Sada, Osijeka in Vukovarja. Večino teh naročil si je priboril na natečajih. Natančen v prav vsakem detajlu, nepopustljiv do naročnika, izvajalcev, predvsem pa do samega sebe je tudi danes. Tako je sodeloval pri prenovi Gospodarskega razstavišča in mu vrnil sloves izjemne arhitekture izpred petdesetih let. Njegove stavbe nastajajo po zrelem premisleku, zato so jasna v zasnovi in osvobojene nepotrebnih detajlov.

Filmska projekcija bo v torek, 12.4.2011, ob 17.00 v knjižnici Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, Ljubljana.

Več informacij najdete na spletni strani www.meds-workshop.com, kjer so navedeni tudi vsi kontakti.

V petdesetih letih so se naši starejši in mladi arhitekti ter drugi ustvarjalci z novim optimizmom lotili snovanja pohištva in interierjev, keramike, tekstila, kovine, stekla, nakita, grafičnega oblikovanja, fotografije, scenografije in kostumografije. V kratkih desetih letih so na sijajni podlagi slovenske predvojne uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja razvili sodobno modernistično oblikovanje, ki je želo priznanja doma in v tujini.

Poleg najvidnejših, Nika Kralja, Dane Pajnič, Srečka Kotarja, Saše Dobrile, Janeza Kališnika, zakoncev Vehovar, Svetozarja Križaja, Janje Lap, Nika Matula, Miloša Požarja, Janeza Trpina, Uroša Vagaje, so svojo nadarjenost dokazali še mnogi drugi. Na predavanju bodo predstavljene njihove raznovrstne mojstrovine.

Dr. Maja Lozar Štamcar je muzejska svetnica na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost Narodnega muzeja Slovenije.

Otvoritev razstave “Experience…Finland” bo v petek, 25. marca 2011 ob 17:30 v muzeju Revoltella v Trstu, organizatorji pa želijo na ogled razstave privabiti tudi slovensko publiko. Več o dogodku si preberite v vabilu in na plakatu.

V obrazložitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki jo je Miljenko Licul prejel leta 2008, je zapisano, da »je eden tistih avtorjev, ki je pomagal v strogo modernistični slog grafičnega oblikovanja sedemdesetih let vpeljati drugačno, poetsko govorico, ne da bi pri tem zanikal vsebinske in historične prvine naloge … Je oblikovalec, s katerim si je slovensko grafično oblikovanje utrdilo mednarodno veljavo.«

Razstava, ki prikazuje Liculov pretanjen pristop k oblikovanju, bo na ogledu do 8. maja.

Več na spletni strani Narodne galerije.

Na predavanju v angleškem jeziku bo gostujoci prometni strokovnjak predstavil studijo mestnih prometnih politik, ki jo je naročila flamska vlada in vključuje Bologno, Freiburg, Groningen, Nantes, Odense, Stockholm, York in dr. Projektna skupina je mesta analizirala po posameznih korakih mestnih politik, od vizije in strategije do implementacije in ocene. Vsako mesto je najprej temeljito proučdila, opazovala potovalne navade ljudi in ocenila mobilnost v mestu, nato se je srecala z oblikovalci in izvajalci prometnih politik, jim razdelila obsežne vprašalnike ter z njimi razpravljala o pristopu k mobilnosti. Pozornost so namenili tudi tistim, ki so bili kritični do aktualne prometne politike, kot so okoljske skupine, kolesarska društva, avtomobilska združenja, ponudniki javnega prevoza in drugi, ter zabeležili njihova mnenja in komentarje.

Udeležence bo ob 10.30 pozdravil ljubljanski župan, gospod Zoran Janković. Predstavitev bo dobra podlaga za razpravo o tem, kako je mogoče prometno politiko v Mestni občini Ljubljana uspešneje izvajati in spremljati njene rezultate.

Vincent Meerschaert je med letoma 1988 in 1992 Studiral sociologijo na Univerzi v Gentu, nadaljnje leto pa ekonomijo na Katoliški univerzi Leuven. Od leta 1998 do 2000 je bil zaposlen v belgijskem podjetju za javni potniški promet De Lijn, od maja 2000 pa kot prometni svetovalec v podjetju za upravljanje mobilnosti Traject. Med drugim se ukvarja z mobilnostnimi nadrti za razne organizacije in vedje dogodke, trajnostnimi mobilnostnimi nacrti za mesta, poro0anjem o ucinkih mobilnosti in marketinškimi prijemi v povezavi s temi pojmi Razvija tudi mobilnostne rešitve >po meri<, tako za podjetja kot mestne oblasti.

Predavanje z naslovom Stvar arhitekture bo strukturirano okoli vprašanja, ali ima arhitektura tudi danes, v času globalnega kapitalizma, transformativno moč. Predavanje bo v četrtek, 10. marca ob 17.00 v Plečnikovi predavalnici.

Doc. dr. Petra Čeferin je v povzetku seminarja, ki ga bo vodila za študente ljubljanske Fakultete, zapisala: “V zadnjem času se ponovno postavljajo v ospredje vprašanja, ki zadevajo odnos arhitekture in družbe, kot na primer vprašanje, kaj lahko arhitektura naredi za družbo. To je verjetno tudi posledica zadnje gospodarske krize, ki je mnogi ne vidijo zgolj v negativni luči (manj dela za arhitekte, manj priložnosti za realizacijo projektov, ipd.), pač pa tudi kot priložnost za arhitekte in arhitekturo. In sicer kot priložnost za to, da arhitektura po obdobju, v katerem je šlo predvsem za to, kako se vključiti v igro kapitala, kako izkoristi priložnosti, ki jih je prinesel gospodarski razcvet, ponovno postane dejavnost, ki je zmožna kritično posegati v svet in tako delovati v smeri dobrobiti družbe.

To ponovno zanimanje za razsežnost družbene relevantnosti A se zdi sicer na prvi pogled upravičeno in smiselno, če pa ga analiziramo podrobneje, se kmalu pokaže kot problematično. Že bežen pogled v zgodovino arhitekture namreč kaže, da ne le, da so najrazličnejši arhitekturni projekti, katerih končni cilj je bila družbena dobrobit, povsem spodleteli, pač pa tudi (kot je to pokazal Tafuri), da je takšen način delovanja pripeljal arhitekturo v radikalno krizo. Poleg tega se postavlja vprašanje, kako lahko arhitektura danes sledi temu cilju, glede na to, da (še vedno) živimo v času dominacije logike trga, ki vse ostale cilje podreja enemu samemu cilju povečevanja finančnega profita.

V teoretskem seminarju Arhitektura in družba: re-formulacija transformativne zmožnosti arhitekture bomo skušali odgovoriti na vprašanje, kako je mogoča vrnitev k arhitekturi, ki ne deluje le v smeri tega, kar vsakokrat razglašajo za dobrobit družbe, ampak je zmožna tudi kritično posegati vanjo. Natančneje, kakšen premislek arhitekture in njene vloge v družbi je potreben, da zahteva, da arhitektura deluje na takšen način, ne bi bila zgolj ponavljanje sloganov, brez vsake praktične moči ali patetično moraliziranje. Pač pa realna možnost za arhitekturo tukaj in zdaj. V seminarju bomo obravnavali tri stopnje formulacije te zahteve: prvič, zahtevo modernizma po oblikovanju bolj socialno uravnotežene in egalitarne oblike družbe, v kateri so realizirani ideali enakopravnosti in emancipacije; drugič, odpoved tej zahtevi v obdobju arhitekture postmodernizma; tretjič – in to je tudi tisto, kar nas bo posebej zanimalo – možnost vrnitve k tej zahtevi skozi njeno re-formulacijo.”

Na simpoziju, ki ga MAO organizira skupaj z zavodom Ark in Fakulteto za arhitekturo, bodo sodelovali štirje arhitekti z mednarodno prakso, arhitekturni kritik in kustos: Jacob van Rijs, MVRDV, Rotterdam; Mark Lee, Johnstonmarklee, Los Angeles; Duncan Lewis, scape architecture, Bordeaux; Jörg Leeser, BeL, Köln; in Philip Ursprung, predstojnik Oddelka za zgodovino in teorijo arhitekture, ETH Zürich. Govorili bodo o tem, kako pri svojem delu rešujejo ta vprašanja.

Simpozij sta kurirala Ilka in Andreas Ruby, textbild, Berlin, ki ga bosta tudi vodila. Cena vstopnic je 19 € / 10 € (študenti). Vstopnice so na prodaj na blagajni MAO, Pot na Fužine 2, Ljubljana. Možna je tudi rezervacija in nakup kart s prijavnico, ki jo najdete na spletnih straneh MAO Vstopnice bodo na voljo do zasedbe prostih mest.

Od leta 1989 so svetovalci za arhitekturo Narodnega naravnega parka vulkanskega območja La Garrotxa, ukvarjajo pa se tudi z urbanizmom in študijskimi projekti, ter so avtorji večjega števila esejev in člankov o arhitekturi in krajini.

Zmagali so na različnih mednarodnih natečajih, nazadnje za Soulages muzej v Franciji, za mediateko Waalsekrook v Gentu (Belgija) in za novo sodišče v Barceloni. Za svoje delo so prejeli več priznanj, nazadnje mednarodno nagrado za razstavo »Hammershøi in Dreyer«, v C.C.C.B v Barceloni. Njihovo delo je bilo razstavljeno ob različnih priložnostih, nazadnje na razstavi High-Tech & Tradition v Design centru v Tokiju.

Vrhunec predstavlja njihova predstavitev v reviji El Croquis št.138 »RCR Arquitectes 2003-2007; Značilnosti narave«.

Več o samem dogodku na spletni strani dogodka.

Analiza PSPN je del razvojnega projekta SECOND CHANCE, v katerem pet evropskih mest sodeluje pri preoblikovanju nekdanjih industrijskih območij v prostore kulture ter pri njihovem nadaljnjem trajnostnem oživljanju. V projektu bomo skozi raziskave in posvete z deležniki poskušali odgovoriti na ključne izzive za urbano regeneracijo in spodbujanje razvoja izbranih degradiranih območij vsakega od petih partnerskih mest: Nürnberga, Leipziga, Benetk, Krakova in Ljubljane.

Ljubljanska partnerja projekta sta Mestna občina Ljubljana ter Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki sodelujeta z razvojnim projektom revitalizacije tovarne Rog v CSU Rog – produkcijski, razstavni in družabni prostor, namenjen predvsem dejavnostim s polja vizualnih umetnosti, oblikovanja in arhitekture.

Na predstavitvi bodo sodelovali:

-          dr. Uroš Grilc, načelnik Oddelka za kulturo, Mestna občina Ljubljana;
-          Jerneja Batič, vodja projekta prenove tovarne Rog in vodja projekta Second Chance, Oddelek za kulturo, Mestna občina Ljubljana;
-          dr. Alja Brglez, direktorica Inštituta za civilizacijo in kulturo (izvajalca analize PSPN);
-          Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora;
-          Meta Štular, vodja projekta Second Chance, Muzej in galerije mesta Ljubljane.

Izvajalec analize PSPN je Inštitut za civilizacijo in kulturo.

Razstava bo predstavila prerez snovanja članov Društva v obdobju 2008 do 2010. Na razstavi bo sodelovalo preko 100 avtorjev in pokazalo preko 100 projektov, realizacij, itd. od stavb, urbanističnih zasnov, pa vse do oblikovanja in pisanja o arhitekturi. Gre ponovno za največji pregled arhitekturnega delovanja v državi. Ker pa ima društvo svoj sedež v Ljubljani in po njem nosi tudi ime, bodo na razstavi prikazani številni prispevki k obogatitvi našega mesta. Zaradi tega smo v času razstave, na samem razstavnem prostoru, pripravili tudi vrsto predavanj, katerih namen je obiskovalcem predstaviti posamezne projekte za Ljubljano, ki jih bodo pojasnjevali sami avtorji.

Razstava Arhitekturna inventura je vselej neke vrste praznik arhitekture. Razstava dosežkov arhitektov včlanjenih v Društvo arhitektov Ljubljana nam pokaže, kje smo in kakšna je kvalitetna primerjava med delom posameznih članov. Tokratna razstava je nastala v posebnih okoliščinah svetovne krize, ki se pri nas še posebej odraža na področju gradbeništva, od katerega je arhitekturna stroka tako usodno odvisna. In vse bolj kaže, da gre za krizo, ki je ni povzročila globalna ekonomska kriza, ampak gre za dosti globlji proces, ki je nastal na domačem dvorišču. Zapovrstjo padajo maske, ki razgaljajo: kartelna dogovarjanja, podkupnine, izsiljevanje z dodatnimi aneksi k pogodbam, namerno neplačevanje obveznosti do delavcev in podizvajalcev, skrivanje denarja na računih v tujini in namerno izčrpavanje lastnih podjetij. Vsi ti gradbeniki, ki so hkrati nastopali tudi kot naročniki arhitekturnih projektov, so se razgalili v vsem svojem slepem pohlepu po dobičku. Vendar ne smemo pozabiti, da je bil ravno gradbeni lobi tisti, ki je leta krojil tudi gradbeno zakonodajo. Ko se je ta spreminjala, sta društvo in zbornica marljivo pripravljala na stotine predlogov, ki so imela namen izboljšati posamezne zakonske predloge. Vendar v vseh letih zakonodajalec ni sprejel niti ene same pripombe stroke. Vedno smo v zadnjem trenutku dobili zakon, ki je bil popolnoma drugačen od osnutka in vedno je bil pisan na kožo gradbincem. Tako so z leti investitorji dobivali vse večje pristojnosti, odgovornost pa je ostala projektantu. Tako danes zakonodaja od investitorja še vedno ne zahteva, da stavbo zgradi po načrtih, za katere je dobil gradbeno dovoljenje, ampak sodišče spremembe obravnava kot napačno branje načrtov na gradbišču. In celo 44. člen Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki se imenuje »Omejitev pravice predelave«, po novem določa, da »lastnik zgrajenega arhitekturnega objekta lahko to delo prosto predela«. Arhitektura je tako na milost in nemilost prepuščena investitorjem, ki jo lahko mrcvarijo po lastnih kriterijih slabega okusa. Takšno stanje je tem slabše, če se zavemo, da investitorji gradijo praviloma za trg in z gradnjo niti ne začnejo, če nimajo večino stavbe že vnaprej prodane. V idealnih razmerah, jo prodajo še pred koncem gradnje, kar pomeni, da se tisti, ki mu zakonodaja nalaga vse pristojnosti, za stavbo včasih ne zanima niti do svečanega odprtja. Stavba pa je poseg, ki trajno zaznamuje prostor v katerega je postavljena, saj včasih stoji desetletja ali celo stoletja. Če upoštevamo, da se politika menja v tempu nekajletnih mandatov in da vsak vlada spremeni vsaj Zakon o graditvi objektov, niso ne politiki, ne zakoni in še manj investitorji nikakršen garant kvalitete urejanja prostora. To odgovornost nosi le sam arhitekt, pri čemer mu pomaga le na lastna stroka in njena etika. Trdimo, da so bila načela stroke poteptana. Namesto, da bi arhitekturno načrtovanje prispevalo tisto dodatno vrednost, ki iz gradbenega posega naredi kulturno delo trajnejših vrednot, je bila stroka prezrta in nastala so podpovprečne stavbe, ki jih je tržišče zavrnilo. Današnja kriza v gradbeništvu gre z roko v roki z nestrokovnim projektiranjem.

Lani novembra je parlament soglasno sprejel dopolnilo Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011, ki prvič vključuje arhitekturo dejavnost. V njem med drugim preberemo: »Prostor, v katerem živimo in ustvarjamo, ima za narodno in kulturno identiteto Slovenije enakovreden pomen kot slovenski jezik. Skrb za kulturo oblikovanja in vzdrževanja naselij, krajine in arhitekture je zato za zdrav razvoj družbe ključnega pomena. Kulturna vrednost prostora je zaradi različnih razvojnih potreb in ambicij še posebej ranljiva.« S tem je država naredila prvi korak k zavedanju pomembnosti oblikovanja okolja v katerem živimo. Tega se arhitekti seveda zavedamo in na razstavi prikazujemo svoja prizadevanja v tej smeri. Člani Društva arhitektov Ljubljane so tisti, ki lahko pomembno prispevajo k izboljšanju našega prostora, kar je na razstavi nedvomno razvidno. Vendar bi bilo nujno potrebno, da bi na podlagi popravljene Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo, temu prilagodili tudi zakonodajo. Ta bi morala projektantom povrniti pristojnosti, ki jim, kot strokovnjakom na področju arhitekture, tudi pripadajo. Kriza v gradbeništvo bo enkrat minila, a brez kvalitetne arhitekture ne bo šlo.

Na samem razstavnem prostoru, bo potekala tudi vrsta predavanj, katerih namen je obiskovalcem predstaviti posamezne projekte za Ljubljano, ki jih bodo pojasnjevali sami avtorji. Spored je naslednji:

četrtek 17. 2. ob 18 uri: Jurij Sadar in Boštjan Vuga (Stožice).
četrtek 24. 2. ob 18. uri: Marjan Zupanc (Opera), Jurij Kobe: (Opera, Mesarski most in ureditev obrežij)
četrtek 3. 3. ob 18. uri: Matej Vozlič (ureditev Brega), Miha Dešman: (Hospic, most na Špici)
četrtek 10. 3. ob 18. uri: Miha Kerin (ureditev Gradu), Matej Blenkuš (stavbe ob Dunajski)

Vprašanja, na katera skuša odgovoriti, so zelo aktualna tudi za slovensko okolje. Že podnaslov knjige nakazuje njegovo osrednjo tezo o kulturni pogojenosti sprememb v mestih. V nadaljevanju odkriva, kako se spremembe v svetovnem gospodarstvu poznajo v življenju mest, kako vplivajo na mestne politike in kako vse skupaj občutijo prebivalci. Zanimajo ga organizirane skupine prebivalcev. Zakaj se povezujejo, kaj želijo doseči, kako uspešni so pri tem in kako njihovo delovanje vpliva na razvoj odnosov v mestu.

O knjigi bosta govorila njen avtor dr. Blaž Križnik in Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora.

Okroglo mizo bo vodil Miha Dešman, sodelovali pa Boris Bežan – predstavnik arhitektov, ki projektirajo prenovo, Tatjana Adamič – umetnostna zgodovinarka iz ZVKD, Nejka Batič – umetnostna zgodovinarka iz oddelka za kulturo MOL, ki vodi projekt prenove Roga s strani mesta in Jurij Krpan – arhitekt, vodja galerije Kapelica.

DOCOMOMO je akronim za DOcumentation and COnservation of MOdern MOvement. (Dokumentacija in konservacija modernega gibanja). Docomomo Slovenija je satelitska enota mednarodne organizacije Docomomo International, ki združuje prek 50 držav članic po celem svetu s sedežem na Mies van der Rohe Fundation v Barceloni. Vključuje strokovnjake najrazličnejših strok: arhitekte, umetnostne zgodovinarje, konservatorje, sociologe, urbaniste, krajinske arhitekte in študente omenjenih strok. Ukvarja se s promocijo, evidentiranjem in varovanjem arhitekture modernega gibanja. Ima štiri specialistične skupine: Register, Tehnologija, Urbanizem in krajinska arhitektura ter Izobraževanje in teorija.

Koordinator Docomomo Slovenija je dr. Nataša Koselj.

Ob izidu monografije DOCOMOMO SLOVENIA_100 bo med 25.1. in 25. 2. 2011 v galeriji Kresija tudi istoimenska razstava, ki prikazuje 100 izbranih objektov slovenskih avtorjev nastalih v obdobju 1900-1980 na teritoriju, ki je bil v 20. stoletju kulturno-politični kontekst Slovenije (Avstro-Ogrska, Jugoslavija in samostojna Slovenija), ter po drugi strani slovenskemu občinstvu predstavlja izbor, ki temelji na Docomomo-vih kriterijih vrednotenja in selekcije moderne arhitekture: izraz lahkosti, tankosti, beline; uporaba novih materialov in tehnoloških rešitev; industrijski, serijski način proizvodnje; reševanje socialnih vprašanj; eksperiment; estetika minimalnega; racionalizacija; ekonomika gradnje; nove tipologije in funkcionalnost.

Poseben poudarek razstava namenja tovarni Rog v Ljubljani in kulturnim domovom v Ljubljani, Trstu, Velenju, Trbovljah in Zagorju. Fenomen kulturnih domov, ki so ob Cankarjevem domu v Ljubljani in Slovenskemu kulturnemu domu v Trstu, bistveno pripomogli k dvigu kulturne zavesti delavskega prebivalstva po industrijskih regijah Slovenije
v času slovenskega povojnega modernizma, je bil do sedaj v javnosti prezrt, dejstva pa kažejo, da prav od tu izhajajo številne kulturne skupine, ki so močno zaznamovale slovensko kulturno sceno v 80. in 90. letih preteklega stoletja (Laibach).

Ob razstavi bosta organizirani dve ekskurziji: Ljublana – Trst, 12.2.2011 (vodi mag. Gojko Zupan) in Velenje – Trbovlje – Zagorje, 19.2.2011 (vodi mag. Kristina Dešman) ter dve okrogli mizi in sicer 14. 2. 2011 na temo problematike tovarne Rog v Ljubljani (moderator: doc. Miha Dešman) ter 16.2.2011 na temo kulturnih domov (moderator: doc. dr. Nataša Koselj).

Ob razstavi bodo organizirana tudi predavanja priznanih slovenskih arhitekturnih zgodovinarjev in sicer:

- 31.1.2011 ob 18. uri: doc. dr. Bogo Zupančič: »Plečnikovi učenci pri Le Corbusieru«
- 9.2.2011 ob 18. uri: dr. Damjan Prelovšek: »Cerkvena arhitektura Jožeta Plečnika«
- 21.2.2011 ob 18. uri: Andrej Hrausky: »Porušeni objekti moderne v Sloveniji«
- 23.2.2011 ob 18. uri: doc. dr. Nataša Koselj: »Moderna slovenska arhitektura«

Ob zaključku razstave, 25.2.2011 pa bo predavanje generalnega tajnika Docomomo International Ivana Blasija na temo 1988-2011. 23 Years of Docomomo International.

V sklopu razstave bodo orgaizirane turi otroške delavnice in vodstva po razstavi.

Razstavo bo 25. 1. 2011 ob 18. uri slovesno odprl podžupan prof. Janez Koželj.

V preprosto preoblikovanem razstavnem prostoru se bodo obiskovalci preselili v delovno okolje kustosov, med depojske police, regale, zabojnike in arhivske škatle z imeni, ki jih beleži in obdeluje muzej. Ljubitelji arhitekture in oblikovanja bodo na neposreden način spoznali raznoliko gradivo, avtorje in zgodovinske trende. Preteklo delo arhitektov, oblikovalcev in fotografov MAO predstavlja kot uporabne izkušnje, znanje in ideje za boljšo prihodnost.

V arhitekturnih depojih MAO se nahajajo različni dokumenti o delu več kot 70 slovenskih arhitektov, od Jožeta Plečnika, Ivana Vurnika, Edvarda Ravnikarja, Eda Mihevca, do Danila Fuersta, Vinka Glanza, Iva Spinčiča, Vladimirja Šubica in drugih. V MAO so shranjeni načrti pomembnih in zanimivih slovenskih stavb, od Slovenskega parlamenta, NUK, Moderne galerije, pa do različnih stanovanjskih stavb, šol, turističnih in infrastrukturnih objektov.

Zbirka industrijskega oblikovanja obsega dela svetovnih avtorjev kot so Alvar Aalto, Ron Arad, Konstantin Grcic, Richard Sapper ali Judith Rataitz. V MAO so zastopani staroste slovenskega oblikovanja, od Nika Kralja, Alberta Kastelca, Oskarja Kogoja, Saše Maechtiga, Davorina Savnika in drugih, pa do njihovih naslednikov, Vladimirja Pezdirca, Janeza Smerdelja, Igorja Rose, Gigodesigna, Jureta Miklavca, Bojana Klančarja in Roka Oblaka.

MAO je edina ustanova, ki v Sloveniji obdeluje vizualne komunikacije, od plakatov, celostnih grafičnih podob, knjig, katalogov, koledarjev, znamk in drugih tiskovin. Med 340 oblikovalci nastopajo med drugim Ivan Vavpotič, Janez Trpin, Domicijan Serajnik, Grega Košak, Jože Brumen, Uroš Vagaja, Matjaž Vipotnik, Janez Suhadolc, Jani Bavčer, Kostja Gatnik, Miljenko Licul, Ranko Novak, Novi kolektivizem in številni mlajši ustvarjalci. V zbirki so zastopani tudi mednarodni avtorji: Ivan Picelj, Dalibor Martinis, Boris Bučan, Shin Matsunaga, Per Arnoldi, Giovanni Pintori in drugi.

Oddelek za fotografijo hrani bogato zbirko o zgodovini slovenske fotografije, v kateri je zastopano preko 400 avtorjev in avtoric, katerih delo večinoma sega v obdobje od 1930 do 1980 leta. Med zaključene celote znotraj zbirke sodijo posamezne večje zapuščine, tako dela Milenka Pegana in Marjana Pfeiferja st., ter večje avtorske donacije, denimo dela Boga Čerina, Oskarja Karla Dolenca, Janka Andreja. Jelnikarja, Stojana Kerblerja in Mitja Vidmarja. MAO pa hrani tudi nekatera najstarejša fotografska dela v Sloveniji, ki segajo v leto 1850 in zbirko prek sedemdeset starih fotoaparatov inž. Oskarja Karla Dolenca.

MAO pod novim imenom deluje od aprila leta 2010, ko je Vlada Republike Slovenije prevzela Arhitekturni muzej Ljubljana. Lani prenovljeni Nacionalni program za kulturo 2008-2011 si je za cilj zadal povečevati znanje o arhitekturi, krajinski arhitekturi, urbanizmu, industrijskem in grafičnem oblikovanju. MAO temu sledi z vsebinsko prenovo programa, ki bo namenjen širokemu krogu obiskovalcev in se odpira kot prostor, namenjen vsem, ki želijo raziskovati, se učiti in izvedeti več o tem, kako naseljujemo življenjski prostor, ga organiziramo, spreminjamo, oblikujemo, označujemo in si ga prisvajamo.

Skupino Maja Farol sestavljajo strokovnjaki različnih profilov, ki že deset let sooblikujejo arhitekturno in urbanistično teorijo in prakso pri nas. Delovanje skupine zaznamuje družbena angažiranost, iskanje ustreznih prostorskih odgovorov na realne družbene izzive in razvoj novih modelov delovanja. Sodelovanje temelji na prepričanju, da arhitekturna vprašanja bistveno presegajo polje vizualnega, ki zadnja desetletja skoraj povsem določa arhitekturni diskurz. V okviru skupine se je oblikovalo stališče, da so vsa prostorska in arhitekturna vprašanja predvsem družbena vprašanja, torej politična, sociološka, ekonomska ali okoljska in da jih je potrebno kot taka obravnavati.

Odpadki postajajo eden največjih problemov našega časa. Vendar ostajajo skoraj nevidni, skrita vest naše družbe. V Sloveniji za večino divjih odlagališč še vedno ne vemo kje se nahajajo in kakšno grožnjo za okolje predstavljajo. Vsak Slovenec pa proizvede več kot tri tone odpadkov letno.

Divja odlagališča predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odpadki, pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo tudi v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Obenem divja odlagališča kvarijo izgled krajine in s tem zmanjšujejo kvaliteto bivanja, imajo tudi neposredne negativne ekonomske učinke – zmanjšujejo privlačnost turističnih območij, zmanjšujejo vrednost nepremičnin in zahtevajo visoka sredstva za sanacijo – zgolj iz občinskih blagajn se vsako leto nameni več milijonov evrov za sanacijo divjih odlagališč.

Med razlogi, zakaj ljudje kljub nesprejemljivosti in škodljivosti tega početja še vedno odlagajo odpadke na divjih odlagališčih, so neozaveščenost, neurejen sistem ravnanja z odpadki, izogibanje stroškom in slab nadzor. Mnogi ne vedo, da lahko svoje odpadke zastonj odložijo na legalnih odlagališčih ali pa se ne zavedajo, kako škodljivo je lahko nelegalno odlaganje odpadkov ter kako visoke finančne stroške le-to povzroča občinam, državi in posredno tudi njim samim.

Nekatera največja divja odlagališča nastajajo zaradi dobička, ki ga prinašajo, saj nanje nekateri podjetniki odlagajo odpadke, da bi se izognili stroškom legalnega odlaganja ali pa celo s predelavo oziroma sežiganjem odpadkov pridobivajo vredne snovi, zanje neuporabne ostanke pa pustijo v naravi. Med vzroki za veliko število divjih odlagališč je potrebno posebej poudariti nekaznovanje nelegalnega odlaganja. Strokovnjaki in laična javnost poudarjajo, da je inšpekcijski nadzor neustrezen, kazni prenizke, velik delež kazni pa se ne izterja. Zaskrbljujoče je, da je to mnenje široko prisotno tudi v javnosti, saj primeri iz tujine kažejo, da tako vzdušje spodbuja nelegalno odlaganje.

Predmet natečaja je novogradnja vrtca Mavrica v Občini Brežice. Investitor želi porušiti obstoječi montažni vrtec, v katerem je 13 oddelkov in zgraditi novega z 20 oddelki predšolskih otrok / 12 oddelkov za prvo starostno obdobje, 7 oddelkov za drugo starostno obdobje, 1 razvojni oddelek (predvideva naj se skupno 440 otrok, glede na to, da se bo število oddelkov za posamezno starostno obdobje lahko skozi čas spreminjalo). Za navedeno število otrok naj se predvidi kuhinja in vsa ostala infrastruktura povezana z navedenim številom otrok in temu potrebnega osebja. Predvidijo naj se prostori za upravo vrtca in svetovalno službo. Za parkiranje osebnih vozil staršev in zaposlenih je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest, za potrebe otrok pa ograjeno igrišče. Skupna površina novega vrtca obsega cca 4300m2 bruto etažnih površin. Celotna urbanistična ureditev/natečajno območje obsega 11.986m2. V okviru zunanje ureditve naj natečajniki izdelajo predlog celovite zasnove zunanje ureditve in rabe odprtega prostora ob vrtcu. Objekte novega vrtca je potrebno zasnovati energetsko varčno in stroškovno opravičljivo. Natančne zahteve naročnika so opredeljene v natečajni nalogi, ki je osnova za oblikovanje natečajne rešitve in je del razpisnega gradiva.

Obvestilo o izidu natečaja bo objavljeno predvidoma dne 22.04.2011.

V priponki si lahko ogledate plakat.

Program je sestavljen iz predavanj, delavnic, razprav, izletov in predstavitev,  združuje pa strokovnjake s področij znanosti, podjetništva in politike ter mednarodne študente.

Dogodki bodo razdeljeni v različne sklope:

* Mednarodna zimska šola: “Trajnostna pametna mesta” 14. – 18. februar 2011 – Tehnična univerzi v Gradcu

Predavali bodo: Laura Baird (OMA-AMO, Nizozemska), Brian Cody (TU Gradec, Avstria), Johannes Fiedler (TU Braunschweig, Nemčija), David Müller (ETH Zürich, Švica), Edward NG (Univerza v Hongkongu), John C.Y. NG (Univerza v Hongkongu) in Werner Sobek (Univerza v Štutgartu, Nemčija) in gostje Prof. Roger Riewe, prof. Hans Gangoly in dipl. ing. Ferdinand Oswald

* Forum diskusij na temo “Trajnostna pametna mesta zate” 16. februar 2011 – Tehnična univerzi v Gradcu

* Mednarodni Business Training seminar “Zahteve za zgradbe v letu 2050: EU perspektivi za 80% zmanjšanje emisij CO2“ 16. februar 2011 v Gradcu

Za dodatne informacije in prijave si oglejte spletno stran styrianacademy.eu.

Prijave do 28. januarja 2011. Možnost štipendij.

Na razstavi so predstavljena dela, nastala v biroju, v katerem je arhitekt Ravnikar deloval, med leti 2000 in 2010. Med njimi je posebej izpostavljeno delo Zimskega dvorca na Blokah, s katerim je Vojteh Ravnikar zaključil svojo življenjsko pot in ustvarjanje. Projektantsko delo je začel leta 1977 v projektivnem biroju Kraškega zidarja v Sežani, kjer je osnoval tudi skupino Kras. V Ljubljani je istočasno ustanovil lasten biro, kjer se mu je leta 1990 pridružil arhitekt Robert Potokar. Od leta 2000 biro deluje na Rimski cesti 8. Leta 2003 sta skupaj tudi formalno ustanovila podjetje Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o.

V ljubljanskem biroju se je v tem času zvrstilo več generacij študentov, arhitektov in nešteto sodelavcev, brez katerih ne bi uspeli izvesti vseh raznolikih in zahtevnih projektov. Večino dela je pridobljenega z udeležbo na javnih natečajih, le posamezni manjši projekti so posledica neposrednih naročil. Biro pokriva širok razpon projektiranja: od manjših nalog – enodružinskih hiš in prenov do projektov velikega merila – šol v Celju, Grosupljem in na Bledu, športne dvorane v Sežani, niza poslovnih stavb ob Masarykovi cesti v Ljubljani, stavb s kulturnim programom in leta 2010 dokončane stanovanjske stolpnice v Novi Gorici.

Ob razstavi sta izšla dva kataloga: zbornik tekstov o Vojtehu Ravnikarju in katalog izvedenih projektov arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar.

V petek 21. januarja 2011 bo ob 18ih sledilo predavanje arhitekta Roberta Potokarja.

Javno vodstvo po razstavi bo vsako nedeljo ob 16.30. V nedeljo, 30. januarja in 20. februarja 2011 bo po razstavi vodil arhitekt Robert Potokar.

8. februarja 2011 bo v okviru razstave arhitekturna delavnica “Moja šola” za otroke od 6 do 10 let. Delavnico bosta vodili absolventki arhitekture Alenka Kramer in Zala Likavec.

Cilj delavnic je obravnava razvoja šestih različnih mest: Dubrovnika, Tangierja, Tripolija, Istanbula, Aleksandrije in Haife. Tema dubrovniške delavnice je razvoj območja obale in zaledja od Dubrovnika do Ploč, ki ga označuje konflikt med naravno krajino, industrijo in turizmom. Delavnica bo poskusila odgovoriti na sledeča vprašanja: Kako hitra rast svetovne trgovine vpliva na razvoj sredozemskih pristanišč? Kako bi mesta ob obali Sredozemskega morja lahko postala bolj okolju prijazna? idr.

Desetdnevno delavnico bo spremljal mednarodni simpozij, na katerem bodo predavali: Elias Torres (Torres-Lapeña, Barcelona), Christopher Pierce (AA), Jorge Garcia de la Camara (BIArch Barcelona), Sanja Filep (Univerza Zagreb), Roman Silje (Normala), Cristian Suau (Cardiff University), Vedran Mimica (Berlage Institut), Erez Ella (Tel Aviv), Dinka Pavelić (Čovjek i prostor, Zagreb), Lulzim Kabashi (Zagreb), Mice Gamulin (Split), Hrvoje Hrabak (predsednik Hrvaške zbornice arhitektov) ter mentorji z AA (Medine Altiok, Stephanie Tunka, Krunoslav Ivanišin.

K sodelovanju na delavnici so vabljeni študenti arhitekture, rok za prijavo je 24. januar.

Več na spletni strani dogodka.

Kontakt: medinealtiok@gmail.com

Juan Herreros je arhitekt, profesor in direktor Thesis programa na madrdski šoli za arhitekturo. Predaval je tudi na Columbia University v New Yorku, na EPFL v Lausanni, Architectural Association v Londonu, SOA v Princetonu ter ITT v Chicagu. Leta 1984 je skupaj z  Iñaki Abalos ustanovil arhitekturno pisarno Abalos&Herreros, leta 1992 LMI ter leta 2006 sedanjo pisarno Herreros Arquitectos, skozi katero nadaljuje svojo profesionalno in pedagoško delo. Njegova dela so dostikrat objavljana in nagrajevana, predstavljal je tudi Španijo na Beneškem bienalu. Dobitnik je Solutia Design nagrade ter finalist nagrad Mies Van der Rohe ter FAD.

Program:

17.00 – 17.45

TATJANA SCHNEIDER – SPATIAL AGENCY

Doktorica arhitekture in profesorica na School of Architecture na Univerzi v Scheffieldu (VB). V predavanju bo predstavila raziskovalni projekt o alternativnih arhitekturnih praksah Spatial Agency, ki ga razvija z Jeremyjem Tillom in Nishat Awan. Cilj projekta je arhitekturni diskurz, zdaj osrediščen na oblikovanje in izdelovanje zgradb, preoblikovati, tako da bo arhitektura razumljena kot praksa, ki se zaveda svojega družbenega, okoljskega, ekonomskega in političnega konteksta ter deluje v skladu s tem kontekstom. V nadaljevanju bo avtorica predstavila izbrane primere participacije v arhitekturi. Primeri so del raziskave, ki bo leta 2011 izšla pri Routledgu v knjigi Spatial Agency – Other Ways of Doing Architecture.

17.45 – 18.30

MEIKE SCHALK

Arhitektka in doktorica krajinske arhitekture, članica skupine FATAL Feminist Architecture Theory, urednica revije SITE, od 2006 pa predavateljica na Šoli za arhitekturo in grajeno okolje na Kraljevem inštitutu za tehnologijo v Stockholmu. Samostojno in v sodelovanju z Apolonijo Šušteršič realizira participativne projekte v javnem prostoru ter akcijske raziskave o urbanem in socialnem prostoru. V predavanju bo na primeru projekta KAFIČ, ki ga razvija z A. Šušteršič za Galerie für Zeitgenösschische Kunst v Leipzigu, predstavila teorijo in prakso participativnega oblikovanja in arhitekture in razmišljala o prednostih dialoškega in participativnega procesa ustvarjanja ter o strahovih in negotovostih naročnikov, izvajalcev in udeležencev v tovrstnih projektih.

18.30 – 19.15

MARCUS BADER – RAUMLABOR

V Berlinu bazirana skupina arhitektov razvija projekte s področja arhitekture in urbanizma ter raziskuje nekonvencionalne strategije za urbano prenovo. V predavanju bo M. Bader predstavil izbrane projekte, s katerimi Raumlabor raziskuje zmožnosti začasne arhitekture in prostorske apropriacije. S svojim delom se je skupina predstavila na številnih mednarodnih razstavah, nazadnje na beneškem arhitekturnem bienalu, leta 2010.

19.15 – 20.00

moderirana diskusija

Predavanja bodo potekala v angleškem jeziku. Udeležba je brezplačna.

Kontakt: kud.obrat@googlemail.com

Organizator: Kud Obrat

Soorganizatorji: Muzej in galerije mesta Ljubljane in Društvo arhitektov Ljubljana.

Prostorske prakse in politike II je podprlo Ministrstvo za kulturo RS.

Danes obstoječe samostane lahko razdelimo v tri skupine: ohranjanje izvorne funkcije, nova vsebinska raba, opuščenost ter posledično propadanje objektov. Samostani zavzemajo po svoji kvadraturi precejšnji delež urbanega tkiva in tako definirajo tudi današnji urbani prostor ter življenje v njem. Kot taki predstavljajo izziv za revitalizacijo stavbe in širšega konteksta mesta.

Izhodiščna študija primera na sestanku je servitski samostan v Kopru, ustanovljen 1453. Po 350 letih delovanja kot samostan s karitativno funkcijom je postal v 19. stoletju javna bolnišnica, po letu 1945 pa pokrajinska porodnišnica. Leta 1996 je bila porodnišnica preseljena na novo lokacijo, samostanski kompleks pa zapuščen in je začel vidno propadati. Univerza na Primorskem je v zadnjih letih uvajala začasne rabe (izobraževalni seminar, razstava, performans), ki so širši javnosti predstavile potencial prostorske dominante mestnega jedra. V zadnjih letih upravljalec Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Univerza na Primorskem dejavno pripravljata obnovo objekta.

Znanstveni sestanek, ki ga organizirata Znanstvenoraziskovalno središče UP v Kopru in Društvo arhitektov obale, se posveča aktualni tematiki trajnostno zasnovane prenove večjih historičnih objektov (samostanov) v starih mestnih jedrih z vnašanjem novih vsebin, ki povezujejo stavbo z mestom in uporabniki. Srednjeveški samostanski kompleksi v historičnih mestnih jedrih predstavljajo pomembno kulturno dediščino, obenem pa izrazito definirajo urbano tkivo sodobnih mest.

Namen znanstvenega sestanka je predstaviti in primerjati strategije obnove samostanskih kompleksov in reurbanizacije njihovih urbanih kontekstov. Domači in tuji referenti bodo na študijah primerov predstavili tako izsledke arheoloških raziskav na sorodnih objektih kot tudi programe prenov in umestitev novih vsebin v samostanske komplekse. Primerjale se bodo izvedbe fizičnih posegov (konstrukcije) na nivoju stavbe, vpenjanje prenovljenih objektov v širši urbanistični prostor ter pogledi konservatorske stroke na tovrstne revitalizacijske posege. Temelj posvetovanja in razprave je interdisciplinarno sodelovanje različnih soustvarjalcev v prenovi (arheolog, konservator, projektant, investitor, uporabniki). Servitski samostan bo z novo rabo za potrebe univerze vodilni tematski primer sestanka.

Cilj znanstvenega sestanka je definirati ožje strategije prenove za samostanske komplekse v historičnih mestnih jedrih za nove vsebine. Izoblikovanje strategije postavlja osnove za dolgoročno oživitev in javno dostopnost kulturnega spomenika državnega pomena, predstavitev konkretnega primera koprskega samostana pa njegovo začasno dostopnost v času sestanka.

Predavanje organizirajo:
Muzej in galerije mesta Ljubljane, Studio AKKA in studibotas

Dr. Luka Skansi, rojen leta 1973, zgodovinar arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Benetkah (IUAV). Leta 2008 je bil kurator razstave o slovenski arhitekturi 20. stoletja (Architektur. Slowenien Meister & Szene) na Dunaju. Njegovi zapisi – o predrevolucionarni Rusiji, Behrensu, Koolhaasu, italijanski povojni arhitekturi, arhitekturi v raznih jugoslovanskih kontekstih – so izšli v številnih revijah, knjigah in enciklopedijah. Leta 2009 je prejel častno priznanje, mednarodno nagrado Bruno Zevi. Je avtor obsežne monografije Gino Valle (s Pierrom-Alainom Crosetom, Electa 2010) in knjige Gino Valle: Deutsche Bank Milano (Electa 2009).

Gino Valle (Videm, 1923 – Videm, 2003) je bil eden od plodovitejših in vsestransko delujočih italijanskih arhitektov 20. stoletja. Valle se je v več kot petdesetletni karieri, v kateri je razvil mnoge realizacije in številne projekte, ukvarjal z vsemi glavnimi tematikami, ki so bile značilne za arhitekturno disciplino v drugi polovici tega stoletja. Te tematike so obravnavale problem poseganja v zgodovinski kontekst, gradnjo z montažnimi elementi, arhitekturni prostor in figurativno abstrakcijo ter odnos med urbano razsežnostjo arhitekture in urbanizmom. Gino Valle je zaradi svoje kompleksne delovne metode in velike svobode v izražanju omenjene tematike izvedel izven jezikovnih standardov, ki so zaznamovali evropski kontekst. Dvajset let po zadnji monografiji je izšla nova knjiga o Ginu Valleju, ki sta jo uredila Pierre-Alain Croset in Luka Skansi. V njej sta zbrala in ponovno obravnavala delo furlanskega mojstra, obsežno analizo njegovega dela pa sta utemeljila z raziskovanjem arhivskega gradiva in novim zgodovinsko-kritičnim pogledom.

Luka Skansi (r. 1973) je zgodovinar arhitekture in asistent na Arhitekturni fakulteti v Benetkah (IUAV) na katedri Teorija in zgodovina arhitekture. Diplomiral je iz zgodovine arhitekture na IUAV z nalogo o formaciji Rema Koolhaasa v okviru mednarodne arhitekturne debate v šestdesetih letih 20. stoletja. Doktoriral je leta 2006 z nalogo Arhitektura v predrevolucionarni Rusiji in rojstvo avantgarde (1900–1917): estetika, umetnost, arhitektura na Scuola di Studi Avanzati in Venezia / School of Advanced Studies in Venice. Trenutno predava zgodovino arhitekture 19. in 20. stoletja na IUAV, svoje raziskave pa je predstavljal tudi na rotterdamskem Berlage Institute, na newyorški Columbia University, na milanskem Politecnico, na dunajski Technische Universität in v Wroclawu. Leta 2008 je bil kurator razstave o slovenski arhitekturi v 20. stoletju (Architektur. Slowenien_Meister & Szene) v Ringturmu, razstavnem prostoru Wiener Städtische Versicherung AG na Dunaju. Njegovi članki in eseji o evropski arhitekturi zadnjih dveh stoletjih so izšli v številnih revijah, knjigah in enciklopedijah. Leta 2009 je dobil častno priznanje, mednarodno nagrado Bruno Zevi, poimenovano po italijanskem arhitektu, zgodovinarju, publicistu in kritiku. Skansi je že izdal knjigo o Ginu Valleju in sicer o njegovem načrtu za poslopje nemškega bančnega podjetja v Milanu (Gino Valle. Deutsche Bank Milano, Milano: Electa 2009), tokrat pa bo predstavil pravkar izdano obsežno monografijo Gina Valleja, ki jo je napisal skupaj s Pierre-Alainom Crosetom.

V okviru spremljevalnih dogodkov slovenske predstavitve na 12. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia bo potekalo predavanje strokovnega sodelavca dr. Luke Skansija z naslovom Scenografije mestnega prostora v torek, 7. decembra 2010, ob 18.30 uri v Mestnem muzeje Ljubljana, Gosposka 15.

Film bo najprej predstavil avtor, po filmu pa bodo o svojih spominih na profesorja spregovorili nekateri bivši in sedanji sodelavci Urbanističnega inštituta RS. Filmska projekcija z razpravo bo v torek, 30. 11. 2010, ob 17.00 v knjižnici Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, Ljubljana. Več informacij na www.uirs.si.

Organizatorji: CICOP Italy and  CICOP BiH v sodelovanju z Fakulteto za arhitekturo in fakulteto civilnega inžinirstva na Univerzi v Sarajevu.

Več informacij v angleškem jeziku na spletni strani: www.bhcicop.co.ba

Rok za oddajo prispevkov: 30.11.2010

Rok za oddajo študentskih prispevkov: 10.12.2010

Konferenca je posvečena Vojtehu Ravnikarju (1943–2010), ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku organizacijskega odbora PDA.

Tokratna tema konference je Reanimacija arhitekture.

Arhitektura ima močan vpliv na oblikovanje prostora in na življenje. Ali sodobna arhitektura in arhitekti odgovarjajo na sedanjo situacijo globalne, okoljske in finančne krize? Bi morali prevrednotiti obstoječe arhitekturne principe in kriterije? Namesto poseganja v neokrnjeni naravni prostor bi se morala arhitektura osredotočiti na obnovo, prenovo in reanimacijo zlasti zapuščene in prezrte arhitekture. Konferenca bo soočila osem različnih arhitekturnih pogledov, ob tem pa poskusila poudariti, da je bistvo trajnostnega razvoja kakovostno arhitekturno oblikovanje ter individualna moralna odgovornost. Kakovostna arhitektura je objektiven, ne le subjektiven interes, saj dviga zavedanje sodobne družbe.

Nastopili bodo:

Till Schneider | Schneider&Schumacher Architekten, Frankfurt
Saša Begović | 3LHD, Zagreb
Klaas Goris | Coussée & Goris architecten, Gent
Jurij Kobe | Atelier arhitekti, Ljubljana
Quintus Miller | Miller & Maranta, Basel
Victor Mestre | vmsa arquitectos, Lizbona
Paul O. Robinson | University of Florida, Gainesville
Bijoy Jain | Studio Mumbai architects, Mumbai

Poleg podelitve nagrade Piranesi bo dogodek zajemal tudi:

3 študentske predstavitve,

dokumentarni film:
Infinite Space: The Architecture of John Lautner, režiser Murray Grigor, 2009 ter

4 arhitekturne razstave:
Mednarodna razstava Piranesi,
Viktor Sulčič, 1895–1973, arhitekt/arquitecto/architect,
Brasilia Chandigargh: Living with Modernity, fotografije/photographs Iwan Baan in
No-man’s water, workshop, mentor Hrvoje Njirić.

Profesor Paul Robinson,  rojen v Jacksonvillu na Floridi se je po univerzitetnem študiju glasbe vpisal na Fakulteto za arhitekturo na floridski univerzi in zaključil študij z magisterskim delom iz arhitekture, dizajna in teorije v letu 1993. Prejel je odlikovanje Henrya Adamsa, najvišje odlikovanje Združenih držav za študenta oblikovanja, podeljenega od Ameriškega inštituta za arhitekturo. Robinson vodi majhno podjetje na Floridi, kjer študenti, kot pripravniki oblikujejo in izdelujejo od pohištva do arhitekture. Trenutno deluje kot Fulbrightov štipendist na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, poučeval pa je tudi na Univerzi v Arizoni, Inštitutu za arhitekturo v Vicenzi, na Università degli Studi di Napoli Federico II, na Univerzi Xian na Kitajskem in na Tehniški univerzi v Berlinu.

V knjigi z uvodom prof. Miloša Florijančiča so predstavljena predvsem dela ki jih je arhitekt Jurij Kobe s soavtorji in sodelavci ustvaril za mesto Ljubljana. Predstavljena so tako izvedena dela, kot tudi načrti, ki niso bili uresničeni. O odmevnejših in nagrajenih projektih kot so na primer, obnova in dograditev Cekinovega gradu, Biološka fakulteta, Stanovanjska zazidava na Taboru, obnova in adaptacija kompleksa Mladika za potrebe Ministrstva za zunanje zadeve, srednja zdravstvena šola, most na Barjanki…so priobčeni zapisi, ki so jih ob času otvoritev zapisali dr. Damjan Prelovšek, pok. Tomaž Brate, doc. Ilka Čerpes, prof. Miloš Florijančič, arhitekt Miha Dešman, in drugi priznani pisci o arhitekturi.

»Arhitektura ima svojo naravo. Tudi če jo nič kolikokrat presežemo ali izgubimo, se vedno vračamo v njen specifičen algoritem. Morda Palladio, Schinkel, Mies, Klenze, ne vem, mogoče so to tisti postulati, zaradi katerih je Kobetova arhitektura znotraj toka sodobne slovenske arhitekture zame najbolj klasična. To so hiše, ki izstopajo v svoji moči, tudi trdoti, okornosti, ki gradijo pomen s svojo držo, ne pa z licem.« M. Florjančič

»Bistveno v njihovi monumentalnosti pa je vendar nekaj zelo intimnega, kar ga veže na idejo njegovega profesorja Edvarda Ravnikarja. To je odprta kompozicija, to je zadeva, ki se lahko tudi ne zaključi s piko ampak morda stremi pikami, kjer ostaja prostor za še en razmislek, za še en namig.« M. Florjančič

Knjiga obsega 180 strani. Oblikoval jo je prof. Ranko Novak.

Knjigo v celoti spremlja angleški prevod.

Študije primerov hiš v Kaliforniji so prejele pozornost mednarodne stroke, hiše iz sarasoške šole predstavljajo nekakšno fuzijo izročila evropskega modernizma in lokalnega in regionalnega konteksta edinstvene pokrajine Floride, ki deluje v dveh merilih: v neskončni ploskovnosti nelomljenega horizonta in takojšnji prisotnosti intimnega, srednjega merila ni. Moderna floridska hiša vsebuje prav ta paradoks.

Arhitekturni jezik, ki vzklije iz iz zlitja sodobnega modernizma s toplim, vlažnim, bujnim in skrivnostnim okoljem Floride je predmet predavanja.

Martin Gundersen je profesor arhitekture na University of Florida. Rodil se je v Ft. Myers na Floridi v družini arhitektov in bil pomočnik direktorja Šole za arhitekturo na Univerzi na Floridi med leti 1983 – 2009 ter koordinator vseh dodiplomskih oblikovalskih studiev. Predava o oblikovanju kot tudi o arhitekturni zgodovini in teoriji in je ustanovitelj School’s Special Degree in Architectural Pedagogy, trenutno edinega tovrstnega programa v ZDA.

Prof. Gundersena se ukvarja z raziskovanjem arhitekturne pedagogike na akademijah, trenutno pa pripravlja knjigo z naslovom: Modern Domestic Architecture of Florida 1950-1965.

Razstava O konceptu ville spatiale, ki jo je Yona Friedman zasnoval posebej za Malo galerijo, govori o Friedmanovem zgoraj omenjenem doprinosu k novemu, participatornemu pojmovanju družbenega prostora in mesta, ki ima potencial prilagajanja individualnim potrebam in raztezanja nad obstoječe zgradbe. Ponatisi risb in kolažev, ki ponazarjajo različne tipe ureditev znotraj ville spatiale, so predstavljeni na ikonostazi, kot različne nosilce poimenuje Friedman, in vzeti iz različnih obdobij; kot je pri Friedmanu pogosto, so nedatirani. Tri makete, predstavljene na razstavi, so še eden od formatov Friedmanove vizualizacije koncepta ville spatiale. Za svoje instalacije in makete Friedman vedno uporablja najbolj osnovne in po možnosti reciklirane materiale: papir, žico, embalažni material, polistiren. Pod stropom je obešena lahka mrežna struktura, ki ponazarja eno od možnih stanj ali oblik ville spatiale.

Razstavo je pripravila gostujoča kustosinja Nataša Petrešin Bachelez.

Tapio Snellman je soustanovitelj pisarne za vizualne komunikacije Neutral, London. Rojen na Finskem, je kasneje nadeljeval šolanje v Nemčiji in Veliki Britaniji, kjer je tudi pridobil magisterij iz arhitekture. Delo, ki ga opravlja Neutral je zelo raznoliko in sega od umetniških inštalacij, sodelovanj z arhitekti do korporativnih sodelovanj.

Predavanje se bo zgodilo v sklopu multimedijske delavnice “TIME”, ki bo potekala med 10. in 15. novembrom se bo na FA pod mentorstvom Tapia Snellmana, kjer se bodo studenti lahko spoznali s pristopi k vizualizaciji, animaciji, filmu.

Ogledati si bo mogoče skoraj 20 pasivnih in 4 nizkoenergijske hiše po vsej Sloveniji. Odprte bodo 13. in 14. novembra, načeloma med 9.00 in 12.00 ter 14.00 do 18.00 uro. Posebnih omejitev za oglede pasivnih hiš ni, obvezna pa je predhodna prijava na elektronski naslov, ki je naveden pri vsaki hiši (glej seznam hiš). Navesti je treba čas pričakovanega obiska, da se obiskovalce lahko razporedi. Omejitve števila ogledov ni, od obiskovalcev pa se seveda pričakuje uvideven ogled pasivne hiše.

Dnevi odprtih vrat pasivnih hiš so priložnost, da se čim več ljudi v živo spozna z energijsko najbolj varčnimi zgradbami.

Razstava v MAO prihaja iz Bratislave, pred tem pa je gostovala v Varšavi, Pragi in Budimpešti. Kot pravi kustos razstave Igor Kovačević, si je zastavil cilj prikazati prostor srednje Evrope kot stičišče prepoznavnih, sorodnih, pa tudi značilnih umetniških struj in izkušenj. Odgovoriti je skušal na vprašanja o povezavi arhitekture z določenim okoljem in obdobjem, se soočiti s pojmom narodnega gledališča v 21. stoletju, in s spremembami v konceptu estetike gledaliških zgradb v zadnjih treh stoletjih. V tem obdobju se v večetničnem in večkulturnem prostoru Srednje Evrope izrazito prepletajo vplivi slovanskih kultur, pogojenih z družbenimi, materialnimi in kulturnimi spremembami. Gledališka arhitektura v tem kontekstu predstavlja izjemno zanimivo opredmetenje zgodovine, še posebej če o njej razmišljamo v povezavi z razvojem gledališča kot takega. Razstava nam tako razkriva skupni imenovalec gledališke kulture in arhitekture.

Med bistvenimi stavbami z območja Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške in Avstrije pomembno mesto zaseda tudi arhitektura gledališč v Sloveniji. Na razstavi so predstavljene stavbe SNG Opera in balet (arhitekta: Anton Hruby in Jan Vladimir Hrasky, 1892; prenova Atelier arhitekti, 2010), SNG Drama v Ljubljani (arhitekt Aleksander Graf, 1892), Cankarjev dom (arhitekt Edvard Ravnikar, 1983), SNG Maribor (arhitekti Adam Wiesinger, Gustav Lahn in Johann Schöbl 1851-1864, dozidava arhitekt: Branko Kocmut, 1994), SNG Nova Gorica (Arhitekt: Vojteh Ravnikar, 1994), Tartinijevo gledališče v Piranu (arhitekta Giovanni Grassi in Zammattio, 1910), Mestno gledališče Ptuj (zgrajeno okoli 1786; prenova arhitekti Plan B, 2007), Rudniško gledališče v Idriji (zgrajeno okoli 1770) in Slovensko stalno gledališče v Trstu (arhitekt Edo Mihevc, 1967). Ob razstavi bo izšel katalog v katerem bodo podrobno predstavljena obravnavana gledališča.

Projekt TACE

TACE je triletni mednarodni projekt, ki poteka v petih srednjeevropskih državah od februarja 2008 do januarja 2011. Namen projekta je predstaviti kulturno dediščino ter znanje in razvoj na področju gledališke arhitekture v srednji Evropi iz več perspektiv in v različnih oblikah (raziskave, razstave, izobraževalni programi, publikacije in digitalni viri). Raziskave, ki so nastale s sodelovanjem pomembnih arhivov in drugih sorodnih ustanov iz petih držav, so umeščene v širši evropski kontekst. Projekt vodi Narodno gledališče iz Prage (Národní divadlo Praha) v sodelovanju z Gledališkim inštitutom iz Bratislave, Madžarskim gledališkim inštitutom in muzejem, s Slovenskim gledališkim muzejem iz Ljubljane in z Gledališkim inštitutom iz Varšave. Projekt TACE sofinancirajo Evropska unija (program Kultura 2000) in ministrstva za kulturo iz omenjenih držav.

Otvoritev

Otvoritev razstave bo v MAO na gradu Fužine, v petek, 19. novembra 2010, ob 19. uri. Goste bosta pozdravila direktor MAO Matevž Čelik in direktor SGM Ivo Svetina, govornika pa bosta kustos razstave Igor Kovačević in vodja projekta TACE iz praškega Narodnega gledališča Ondřej Svoboda. Razstavo bo odprla ministrica za kulturo Majda Širca.

NATEČAJ Z NASLOVOM

»ODPADKI NISO SMETI«,

za izdelavo najizvirnejšega izdelka iz materialov, ki bi slej ko prej končali v enem od košev za odpadke. Največ štejejo inovativne in uporabne ideje.

Zainteresirani naj najkasneje do ponedeljka, 22. novembra 2010 do 23.00 ure na spletni naslov odpadkinisosmeti@gmail.com pošljejo naslednje:

• NAJVEČ TRI FOTOGRAFIJE ENEGA VAŠEGA AVTORSKEGA IZDELKA, skladnega s temo natečaja. Dimenzije izdelka, uporabljeni material(i) in namembnost so poljubni. Fotografije naj ne bodo računalniško obdelane, njihova priporočljiva velikost je 800 X 600 točk, poimenovane pa naj bodo s svojim imenom in priimkom ter zaporedno številko (npr: nina.brle1.jpg, nina.brle2.jpg,…).

• OPIS AVTORSKEGA IZDELKA (iz česa je narejen, za kaj se uporablja, izvor surovine zanj, ipd…),

• NAMIG ZA UKREP (nasvet za spremembo osebne vsakdanje navade, ki je privedel do zmanjšanja odpadkov),

• OSEBNE PODATKE (ime, priimek, telefonska številka ali e-naslov).

Kako bo potekala izbira najboljših?

Posebna strokovna žirija bo 24. novembra 2010 izbrala 3 najboljše avtorske izdelke, pri čemer bo upoštevala:

• skladnost z razpisano temo;

• uporabnost novonastalega izdelka;

• inovativnost, ustvarjalnost, tehnično dovršenost;

• uporabnost namiga za zmanjšanje odpadkov.

Imena zmagovalcev in njihove fotografije bodo objavljene na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor ter Kulturno ekološkega društva Smetumet (www.smetumet.com).

Ožji izbor del bo predstavljen na razstavi v Ljubljani predvidoma decembra (natančen čas in kraj bo sporočen naknadno), prvi trije najboljši pa bodo prejeli priznanje in simbolično nagrado.

Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na: Barbaro Šubic, Ministrstvo za okolje in prostor (01/478 -7305, barbara.subic@gov.si)

Projekt je bil izveden v obliki odprte arhitekturne delavnice, na kateri so se skozi raziskovanja hidrološke zgodovine mesta Ljubljane, analitične sprehode ob nabrežju Ljubljanice, izmenjavo mnenj različnih področij in z razpravo o raznolikih možnostih za pomoč  v poplavnem času, sodelujočim zastavljala vprašanja, na katera bi morala sicer odgovoriti stroka.

»Kakšne zaklade skriva naravno porečje? Kakšen odnos je med izgubo, izmenjavo in dobičkom na območju reke? Kako se lahko odzovejo urbanisti, arhitekti in projektanti na nove zahteve vodnih območij?«

Umetnici sta se projekta lotili s tehniko performativne kartografije, na Šuštarskem mostu sta izdelali zemljevid prazgodovinskega porečja Ljubljanice, izrisan iz naplavljenega rečnega blata oziroma prsti poplavljene Gradaščice.

Skozi dan se je zemljevid na račun pretoka pešcev in kolesarjev spreminjal, podobno kot smo skozi stoletja spremenili ali preoblikovali naravno krajino in potek voda, menita avtorici.

Ves čas dogodka, smo sodelujoči na mostu delili ne/običajne turistične zemljevide Ljubljane, dopolnjene s plastjo topografije prazgodovinskega poteka porečja in z novo legendo.  Preoblikovani zemljevidi so v prvi vrsti prikazovali naravni potek Ljubljanskih voda, namesto turističnih znamenitosti, pa alternativne vodne ukrepe in možne urbane prilagoditve.

Zemljevid je bil vreden kakšnega solda, za pomoč prizadetim ob poplavah, ali pa kakšne osebne zgodbe o poplavi.

Na predhodnem bienalnem natečaju 2008/2009 je Trimo prejel skoraj 150 prijavljenih projektov iz sedemnajstih držav. Zmagal je projekt kulturnega odra z lastnostmi urbane skulpture, študentov s Poljske.

Tokratna tema natečaja za najboljši objekt je »tribuna življenja« v stanovanjskem naselju Fužine v Ljubljani. »Objekt mora s svojo formo in namenom povezati vsebine, kot so tribuna za ogled športnih in kulturnih prireditev, srečevališče za različne generacij, točka prepleta različnih kultur, odgovor na problematiko sodobnih spalnih naselij v Evropi,« pravi  Miloš Ebner, direktor strateških inovacij v Trimu. »Tako kot tudi do sedaj, se Trimo Urban Crash »raztrešči« na najbolj intrigantnih, najbolj zanimivih, najbolj drugačnih, najbolj napetih točkah v mestu – nazadnje na Metelkovi, tokrat v Fužinah, prihodnjič pa – kdo ve, mogoče prav kje v vaši bližini?«

Zmagovalni projekt, ki ga bo mednarodna žirija ocenjevala v dveh krogih, potem pa h končnemu glasovanju povabila še javnost, bo objavljen do konca aprila 2011, v naselju Fužine pa postavljen do jeseni 2011. Na svečanem odprtju objekta se bodo študentje, katerih projekti se bodo uvrstili v ožji izbor, srečali tudi s člani žirije in se lahko udeležili arhitekturne delavnice v Ljubljani.

Mednarodni natečaji, kot je Trimo Urban Crash, ponujajo študentom in fakultetam odličen komunikacijski kanal za učinkovito navezovanje stikov, priložnost za izmenjavo znanja in primerjanje različnih arhitekturnih pristopov. Trimo Urban Crash je natečaj, ki spodbuja kreativno preoblikovanje urbanega okolja s pomočjo naprednih gradbenih materialov in tehnologij, ki jih proizvaja Trimo kot uveljavljen evropski ponudnik. Pomembna je tudi izkušnja kreiranja rešitve za potencialno izvedljiv projekt. Trimo stremi k širjenju povezovanja in sodelovanja z akademskimi krogi, k zagotavljanju drugačnih vsebin za študijske programe na fakultetah za arhitekturo in k spodbujanju konstruktivnega sodelovanja med teorijo, prakso in gospodarstvom na različnih področjih. Glede na močno tradicijo Trimovega razvojno-raziskovalnega oddelka in usmerjenosti k strokovnosti, je Trimo Urban Crash eden izmed mnogih inovativnih njihovih projektov.

Dodatne informacije o natečaju lahko najdete na spletni strani www.trimo-urbancrash.com.
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete tudi na vodjo službe za odnose z javnostmi v Trimu d.d., mag. Jano Lutovac Lah: jana.lah@trimo.si , +386 (0)7 34 60 192.

Osrednje programske točke so organizatorji strnili v pet tem: Varovanje arhitekturne in gradbene zapuščine, Zelena arhitektura, gradbeništvo in urbanizem, učinkovita raba energije v gradbeništvu, Nove tehnologije v gradnji in arhitekturi, Predstavitev arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije, Spremljevalna razstava Zbornice za arhitekturo in prsotor Slovenije.

Program

SREDA, 20. OKTOBER 2010

15.30-16.00        Prihod in registracija udeležencev

16.00-16.45        Pozdravi in nagovori gostitelja in gostov

dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa

Borut Pahor, predsednik Vlade Republike Slovenije

prof. dr. Roko Žarnić, minister za okolje in prostor

akad. prof. dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu

Miro Petek, predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

16.45-18.45        Uvodna predavanja

akad. prof. Marko Mušič, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovenija

akad. prof. dr. Peter Fajfar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija

prof. dr. Mirko Premrov, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Slovenija

akad. prof. Boris Podrecca, Arhitekturni atelje Podrecca, Avstrija

18.45     Odprtje razstave

mag. Andrej Goljar, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije

19.30     Večerja

Sprejem Franca Kramarja, župana Občine Bohinj

Nagovor Anžeta Čokla, direktorja Hotela Park Bohinj

ČETRTEK, 21. OKTOBER 2010

9.00-10.15           Varovanje arhitekturne in gradbene zapuščine

Predsedujoči: Klemen Langus, Turizem Bohinj, Slovenija

Sodelujoči:

-          Janko Rožič, Slovenija: Sporočila prostora – primer Studorski kozolci

-          Jana Valenčič, Velika Britanija: Slovenska meščanska bivalna dediščina (1845-1945)

-          Nande Korpnik, Nova arhitekturna produkcija, Slovenija: Nagovor okolja skozi arhitekturno oblikovanje

10.15-10.30        Odmor

10.30-12.20       Zelena arhitektura, gradbeništvo in urbanizem

Predsedujoči: Andrej Hrausky, Galerija DESSA

Sodelujoči:

-          Marko Umberger, Poslovni sistem Mercator, Slovenija: Energetske hiše

-          Marko Lukič, Lumar, Slovenija: Pasivna hiša od zasnove do izvedbe

-          izr. prof. dr. Renata Jecl, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Slovenija: Čezmejna vodarska iniciativa za reki Drava in Mura. Mura Crossborder Initiative, Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013

-          prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija: Pasivna hiša v Sloveniji

-          Aleš Prinčič, Princic and Partners, Italija: Ureditev trga Leona Štuklja

12.20-14.00

Kosilo

14.00-15.50        Nove tehnologije v gradnji in arhitekturi

Predsedujoči: prof.dr. Goran Turk, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

Sodelujoči:

-          prof.dr. Ludvik Trauner, Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru, Slovenija: Nove tehnologije – predstavitev projekta EUREKA s področja geotehnike

-          mag. Boris Bežan, Španija: Raziskovanje in inovacija ali kreativnost v arhitekturi – primeri raziskav

-          dr. Bruno Dujič, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Slovenija: Lesene gradbene konstrukcije

-          doc. Uroš Lobnik, Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru, Slovenija: Maribor – EPK 2012 – usmerjanje prostorskega razvoja mesta v mednarodnem okolju – področje arhitekture in urbanizma

-          dr. Matjaž Kunaver, Laboratorij za polimerno kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta, Slovenija: Utekočinjen les – uporaba v gradbeništvu in arhitekturi

-          Klemen Zbačnik, Slovenija: Ekološka hiša – naložba v kvaliteto bivanja in okolja

15.50-16.10        Odmor

16.10-18.10        Predstavitev arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije

Predsedujoči: dr. Boris Pleskovič, Svetovni slovenski kongres

Sodelujoči:

-          Tom Kovač, Avstralija: X-tremes

-          Romana Kačič, Italija: Krajina kot podoba, projekt in vizija

-          Alessio Coloni, Coloni architects, Avstrija

-          Marko Mitja Feguš, Slovenija: Slovenski arhitekti po svetu

-          Jože Peterkoč, Monochorme architects, Slovenija: Plečnikova nagrada 2010 za 3 stanovanjske hiše na Jurčkovi v Ljubljani

-          Tomaž Krušec, Arhitektura Krušec, Slovenija: Plečnikova nagrada 2010 za stavbo Biotehniške fakultete

18.10-18.30

Zaključki in sklepi konference

Kotizacije ni.

Dr. Edward Robbins, rojen leta 1944 v New Yorku, je profesor urbanizma na Šoli za arhitekturo in oblikovanje v Oslu. Je avtor knjige Why Architects Draw (Zakaj arhitekti rišejo) in so-urednik Shaping the City: Studies in History, Theory and Urban Design. Njegova dela so izšla v The Architectural Review, Spazio e Societa, ANY, Urban Design International, Harvard Design Magazine, Design Book Review in v reviji Journal of Architec- tural Education. Kot svetovalec je med drugim sodeloval z UNHCR in ameriškim ministrstvom za obrambo.

7. oktobra 2010 bodo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje odprli že 22. bienale industrijskega oblikovanja – pregledno mednarodno razstavo industrijskega oblikovanja, oblikovalskih zasnov, produktne grafike in informacijskega oblikovanja, na kateri bo predstavljen izbor inovativnih, celovitih, funkcionalnih in trajnostih oblikovalskih rešitev iz 24 držav.

Najboljšim bo na otvoritvi razstave mednarodna žirija podelila oblikovalske nagrade BIO Design Awards. Osrednjo razstavo BIO 22 bo obogatil pester in zanimiv spremljevalni program.

Od prijavljenih del je komisija v sestavi: Veronika Egger (Avstrija), Ilona Gurjanova (Estonija), Cvetka Požar (Slovenija), Barbara Predan (Slovenija), Lidija Pritržnik (Slovenija), Michał Stefanowski (Poljska), Nedjeljko Špoljar (Hrvaška), Georg Wanker (Avstrija) in Jonathan Young (Velika Britanija) izbrala 132 del iz 24 držav – Avstrije, Belgije, BIH, Brazilije, Cipra, Češke, Finske, Hrvaške, Italije, Kanade, Koreje, Latvije, Madžarske, Nemčije, Nove Zelandije, Poljske, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Švice, Tajvana, Turčije, Ukrajine in Velike Britanije. Zaradi visoko zastavljenih meril in strogega izbora pomeni uvrstitev dela na razstavo BIO 22 pomembno priznanje oblikovalcem in prijaviteljem.

Na razstavi bo izbor najboljših del predstavljen v treh skupinah: A. Proizvodi (66 del), B. Produktna grafika in informacijsko oblikovanje (20 del) ter C. Zasnove (46 del).

Slednja skupina bo razdeljena na študentske zasnove in zasnove, ki so jih izdelali že uveljavljeni oblikovalci, s čimer bo mladim neuveljavljenim oblikovalcem ponujen prostor za ločeno predstavitev svojih še nerealiziranih projektov. Z letošnjo zasnovo razstave in programa se bomo skušali še bolj približali obiskovalcem in jih vpeli v aktiven ogled in spoznavanje posebnosti razstavljenih izdelkov. Izdelke bodo spremljala predstavitvena besedila, izpostavljene pa bodo tudi ključne značilnosti posameznih skupin in kriteriji izbora del za razstavo.

Otvoritev razstave bo v četrtek, 7. oktobra 2010, ob 19. uri v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na gradu Fužine.

—————————————————————————————————————————

Vse od prve razstave BIO leta 1964 se je zvrstilo že 21 bienalih prireditev, na katerih so predstavljali svoja dela oblikovalci, naročniki, proizvajalci in študenti iz vsega sveta, med njimi tudi zveneča imena in podjetja, kot so Naoto Fukusawa Design, Ron Arad, Kazue Kawasaki, Marc Zanusa, Vitra Internationa, Ittala, Porsche Design Studio, Siemens, Elektrolux, Zanotta, Pininfarina, Ergonomidesign, Tupperware, IKEA in mnogi drugi. Tako je do danes BIO s svojo dolgoletno tradicijo in zavzetim delovanjem v mednarodnem oblikovalskem prostoru vzpostavil pomembno strokovno in povezovalno platformo oblikovanja.

Ob tej priliki bo organizirana tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili rezultate projekta »Mreža za prostor« ter zbornik »Čas je za spremembe v urejanju prostora«. Pridružila se nam bosta predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar in predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič.
Prostor je v Sloveniji spregledana razsežnost razvoja in hkrati večni predmet razhajanj in nerazumevanja. Čeprav pomembno zaznamuje kakovost bivanja slehernega med nami in smo v urejanju prostora vsi udeleženi vsak dan, se državljani in civilna družba čutijo vedno bolj izključene iz sistema urejanja prostora, stopnja zaupanja v sistem pa se vztrajno znižuje. Medtem različne vlade spreminjajo zakonodajni okvir za potrebe posameznih interesov in se ne odzivajo na mnenja civilne družbe. Namen IPOP-a je zato vsako leto posvetiti ta dan opozarjanju na pomen prostora za kakovost bivanja ter poudarjati vlogo urejanja prostora za doseganje razvojnih ciljev posameznika, skupnosti, gospodarstva in države.
S tem želijo na Inštitutu za politike prostora poudariti pomen povezovanja, razumevanja in sodelovanja med akterji v urejanju prostora ter začeti s prakso rednega proslavljanja Svetovnega dneva Habitata z dogodki, ki bodo spodbujali razpravo o prostoru na kar se da široki osnovi.

Dan za prostor – program
Tiskovna konferenca, pedagoška učilnica, MML

13:05 – 13.15 Zbiranje gostov, Pozdrav
13:15 – 13.30 Predsednik Državnega zbora RS dr. Pavel Gantar
13:30 – 13.45 Predsednik Državnega sveta RS mag. Blaž Kavčič: Predstavitev zbornika »Čas je za
spremembe v urejanju prostora«
13:45 – 14:00 Marko Peterlin, IPoP: Predstavitev zaključkov projekta »Mreža za prostor«
14:00 – 14:30 Vprašanja
Srečanje, pedagoška učilnica, MML
14:30 – 15:30 Srečanje partnerjev projekta »Odgovorno do prostora!«,
Odmor, atrij MML
15:30 – 16:00 Odmor ob kavi in prigrizkih
Seminar, projekcijska dvorana, MML
16:00 – 19:00 Seminar »O kakovosti bivanja«, prof.dr. Srna Mandič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
družbene vede, Center za proučevanje družbene blaginje
Družabno srečanje, atrij MML
19:00 – 21:00

»Odgovorno do prostora«
Naj spomnimo, da je bil februarja letos v Državnem svetu posvet z naslovom »Čas je za spremembe v urejanju prostora«. Povod za ta posvet je bil Poziv s katerim so v začetku leta prostorski načrtovalci, njihovi sodelavci in somišljeniki pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije pozvali odgovorne v državi k spremembam v sistemu urejanja prostora. Samo pripravo Poziva pa je neposredno spodbudil predlog zakona o umeščanju linijskih posegov v prostor. Predlogu tega zakona je takrat, tako kot njegovi zadnji različici nedavno, nasprotovala večina organizirane strokovne javnosti s področja urejanja prostora. V duhu sodelovanja, ki so ga sprožili ti dogodki, se je začela oblikovati mreža partnerjev Odgovorno do prostora!, ki si skozi različne aktivnosti prizadevajo za spremembe v sistemu in praksi urejanja prostora. Trenutno so člani partnerstva že: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo , Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Inštitut za politike prostora, Zavod za prostorsko kulturo Trajekt, Inženirska zbornica Slovenije in Zveza geodetov Slovenije.

»Čas je za spremembe v urejanju prostora«
je zbornik s posveta, ki je bil februarja 2010 v dvorani Državnega sveta. Zbornik prinaša sporočila, ki so jih vabljeni nastopajoči in razpravljavci iz dvorane oblikovali na podlagi Poziva za spremembe v urejanju prostora, predstavlja pa tudi sam Poziv in sklepe s tega posveta, ki jih je potrdil tudi Odbor za lokalno samoupravo Državnega sveta in so bili posredovani odgovornim v državi in so sledeči:
1. Izdelati je treba oceno stanja v prostoru in multi-disciplinarno analizo sistema urejanja prostora;
2. Zagotoviti je treba dosledno vrednotenje prostorskih razsežnosti razvojnih programov in politik na ravni države;
3. Pristopiti je treba k učinkoviti reorganizaciji resorja v duhu nacionalne pristojnosti za urejanje prostora
(načrtovanje, gradnja, varstva, raba, vzdrževanje in prenova vseh sestavin prostora);
4. Zagotoviti je treba formalne in druge (finance, znanje, čas) pogoje za bolj učinkovito vključevanje javnosti v zadeve s področja urejanja prostora;
5. Ciljno je treba podpreti razvojno raziskovalno prakso;
6. Urediti je treba zakonodajni okvir in zagotoviti pogoje za njegovo tekoče izvajanje.

Tiskovna konferenca prispeva k projektu Odgovorno do prostora!, katerega cilj je povečati družbeno občutljivost za razmere v prostoru in sprožiti premislek o potrebnih spremembah.

Projekt »Mreža za prostor« delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

Konferenca z naslovom - Nedokončane modernizacije, pregled tendenc - označuje začetek sodelovanja na dvoletnem raziskovalnem projektu. Skoraj petdeset raziskovalcev iz območja nekdanje Jugoslavije bo v projektu raziskovalo teme, povezane s preoblikovanjem arhitekturne kulture in grajenega okolja na tem območju, in sicer od začetka socialističnega obdobja, preko post-socialistične tranzicije, do danes. Začetna konferenca bo s predstavitvijo raziskovalne teme orisala družbeno-politični in kulturni kontekst ter zgodovinske okoliščine, ki so vplivali na arhitekturo in urbanizem v regiji ter na razvoj različnih trendov in smeri. Oris okoliščin bo pomagal sprožiti kritično razpravo o posodobitvi procesov in njihove družbene in kulturne učinke, na primer do grajenega okolja.

Prvi dan konference bodo cenjeni predavatelji in gostje s svojega vidika raziskovanja predstavili zgodovinske in teoretične okvire teme projekta. Predavali bodo profesor David Harvey (The City University of New York), ugledni britansko-ameriški urbani geograf in antropolog in en izmed najbolj vplivnih teoretikov urbanega prostora v zadnjih nekaj desetletjih, dr. Ljiljana Kolešnik, umetnostna zgodovinarka iz Zagreba, ki je, med drugim, naredila ključni prispevek k interpretaciji umetnosti petdesetih let na Hrvaškem znotraj ideološkega in družbenega konteksta, in dr. Dejan Jović, zgodovinar (University of Stirling, Scotland, UK) strokovnjak za jugoslovansko in post-jugoslovansko zgodovino. Dafne Berc in Maroje Mrduljaš bosta gostila javni intervju s teoretikom Matkom Meštrovićem, ustanoviteljem in protagonistom številnih ključnih dogodkov in pobud na Hrvaškem, kot je mednarodno gibanje Nove tendence, umetniške skupine Gorgona, ali Center za industrijsko oblikovanje, in z arhitektom Bogdanom Budimirovim, ki je eden od pionirjev montažne gradnje na tem območju.

Tekom drugega dneva konference bodo sodelujoče raziskovalne skupine predstavile teme svojih raziskav, sledila bo razprava o smereh prihodnjih sodelovanj.

Konferenco bo spremljala razstava Okvirji modernističnih dediščin dunajskega fotografa Wolfganga Thalerja, ki je v zadnjih dveh letih potoval po območju nekdanje Jugoslavije in fotografiral arhitekturo iz socialističnega obdobja. Njegovo delo je pričanje posameznih arhitekturnih kultur držav nekdanje Jugoslavije o verodostojnosti in zgovornosti različnih arhitekturnih jezikov, ki so se razvili na relativno majhnem in heterogenem ozemlju kot posledica splošne posodobitve procesov in individualne poetike. Thalerjeva obsežna in skrbno zbrana fotografska dokumentacija, ki na zelo subtilen in atmosferičen način beleži sedanje stanje in življenje arhitekture na tem območju,  bo prvič prikazana na enem mestu. Razstava je dragocen, morda presenetljivo, in popolnoma subjektiven pogled na razburljivo in izredno bogato telo modernistične in post-modernistične arhitekture v nekdanji Jugoslaviji, ki še nikoli doslej ni bilo skladno predstavljeno ali sistematično obdelano. Razstava se odpre 2. oktobra v galeriji Vladimirja Nazorja.

Konferenca Nedokončane modernizacije, pregled tendenc pomeni začetek dveletnega sodelovanja in raziskovalni projekt, imenovan Nedokončane modernizacije – med utopijo in pragmatizmom, del programa »Kultura 2007-2013«, ki ga podpira Evropska unija. Poleg Udruženja hrvatskih arhitekata, ki je glavni nosilec programa, so v projekt vključeni še partnerji: Institut za suvremenu arhitekturu (Zagreb), Trajekt (Ljubljana), Umetnostna galerija Maribor, Društvo arhitekata Beograda in Koalicija za održivi razvoj (Skopje).

Ta platforma za sodelovanje na področju arhitekture in urbanističnega načrtovanja združuje 16 interdisciplinarnih skupin, ki bodo v dveh letih raziskovale različne pojave arhitekturnega in urbanističnega načrtovanja v družbenem, gospodarskem in kulturnem kontekstu socialistične Jugoslavije, ter odseve teh procesov v današnjih neodvisnih državah naslednicah razpadle Jugoslavije. Raziskave se bodo osredotočile na načine (prijeme), s katerimi so koncepti modernizacije in družbeni eksperiment izgradnje samoupravne socialistične družbe vplivali na arhitekturo in urbanistično načrtovanje ter kako so obratno arhitektura in urbanizem imeli vpliv na družbeno stvarnost. V tem smislu delujeta arhitektura in urbanizem kot integralni del procesa generalne modernizacije družbe in tudi kot specifičen kulturni pojav. Raziskave bodo poizkusile opredeliti in kritično interpretirati arhitekturne in urbanistične vzorce in procese, ki so kulturni in socialni prispevek k procesu modernizacije, kot tudi pomagale ponovno oceniti zapuščino, s katero se bodo razvijale ali dekonstruktivirale naslednje modernizacije v tranzicijskih in post-tranzicijskih okoliščinah.

Projekt je razdeljen na štiri tematske dele: Kritična teorija in zgodovinska interpretacija, Opis pojava in mediacija arhitekture, Tranzicijski in post-tranzicijski pogoji, Sedanje prakse in perspektive.

Projektne dejavnosti predstavljajo raziskave, ki jih bodo izvajale 16 interdisciplinarnih skupin iz držav naslednic bivše Jugoslavije, konference, ki bodo potekale v vseh sodelujočih državah, razstave, publikacije in spletne strani. Zaključna razstava, ki bo predstavila rezultate projekta, bo v Mariboru, evropski prestolnici kulture 2012.

Ustanovitelja projekta sta Vladimir Kulić (Florida Atlantic University) in Maroje Mrduljaš (Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Zagreb).

Projekt so sofinancirali Education, Audiovisual and Culture Executive Agency (EACEA), European Cultural Foundation (ECF), ERSTE Stiftung, Ministarstvo kulture Republike Hrvatske.

Program konference Nedokončane modernizacije, pregled tendenc:

1. oktober, Mosor kino

17:00-22:00

Ljiljana Kolešnik

Dejan Jović

Javni intervju: Matko Meštrović, Bogdan Budimirov

David Harvey

22:00 –

zabava

2. oktober, Mosor kino

10:00-14:00

Predstavitev in uvod v 16 raziskovalnih skupin projekta

14:00-15:00

Pavza

15:00-16:00

Razprava

2. oktober, Galerija VN

20:00

Odprtje fotografske razstave Okvirji modernistične dediščine Wolfganga Thalerja.

Brezplačno predavanje bo v angleškem jeziku.

Alvar Aalto (1898–1976) je po vsem svetu znan kot eden pomembnih pionirjev arhitekture 20. stoletja in eden velikih skandinavskih mojstrov oblikovanja. Ustvaril je svoj edinstven arhitekturni in oblikovalski slog, ki sta ga navdihnila človek in narava. Prepričan je bil, da bi dobro oblikovanje moralo biti del vsakodnevnega življenja, zato je ustvarjal smotrne predmete, ki izboljšujejo naš vsakdan. Njegova slogovna evolucija predstavlja zanimivo poglavje v zgodovini arhitekture – od klasicizma v dvajsetih letih prejšnjega stoletja do strogega funkcionalizma v tridesetih ter naprej do zanj značilnega prostega sloga na podlagi sozvočja med naravo in vsakodnevnimi človekovimi potrebami. Zahvaljujoč inovativnim uvidom na področju oblikovanja pohištva njegovo ime zaseda pomemben prostor tudi v zgodovini industrijske umetnosti. Kljub temu bi mu svetovno slavo lahko zagotovil že en sam predmet: Aaltova vaza. Njena nekonvencionalna svobodna oblika uteleša vse tisto, kar povezujemo z Aaltovim edinstvenim slogom arhitekturnega oblikovanja.

Razstava Alvar Aalto – brezčasna izraznost se osredotoča na enodružinske hiše in oblikovanje Alvarja Aalta. Stavbe so predstavljene prek izbranih fotografij, arhitekturnih skic, maket Ville Mairea, hiše zakoncev Aalto, Maison Louis Carré in poskusne hiše na Muuratsalu, Aaltovega pohištva, oblikovalskih izdelkov, kakršni sta Aaltova vaza, znana tudi kot vaza Savoy, iz leta 1936 in Aaltova roža iz leta 1939, ter drugih steklenih posod in tekstilij. Obiskovalci bodo celo dobili priložnost, da pokukajo v veliko maketo notranje ureditve Ville Mairea.

Glavni poudarek razstave je na Aaltovem humanem pristopu do bivanjskih prostorov s primeri iz različnih slogovnih obdobij v času njegove dolge kariere od leta 1924 do 1972.

Obiskovalci razstave bodo lahko uživali tudi ob ogledu filmskih projekcij o njegovem življenju in delu: Studio Aalto, Potovanje Alvarja Aalta v poletje in Aaltova hiša.

Na ogled bo tudi razstava Aalto in Slovenci, na kateri bo mogoče videti vzporednice z delom slovenskih oblikovalcev v istem obdobju.

Organizirana bodo tudi javna vodenja, ki bodo potekala v naslednjih terminih:

sreda, 6. 10. ob 17. uri
nedelja, 10. 10. ob 12. uri
sreda, 13. 10. ob 17. uri
sreda, 20. 10. ob 17. uri
nedelja, 24. 10. ob 12. uri

Prepričani so, da v Sloveniji nimamo zelo ambiciozne stanovanjske politike. Tako kot pri mnogih drugih javnih politikah je tudi pri stanovanjski politiki država dolgo skušala prevzemati čim manjšo odgovornost in jo z nerealistično velikimi pričakovanji prelagati na trg in zasebni interes. Javna lastnina je pogosto imela implicitno funkcijo ‘nikogaršnjega ozemlja’, ki je šele moralo pridobiti pravega zasebnega lastnika, njena vloga gospodarskega temelja mesta pa je bila degradirana.

V takšnih okoliščinah nastaja v zadnjih letih prirastek novih stanovanj, ki so skrajno vprašljive kakovosti. Pri večini novejših stanovanjskih sosesk je faktor pozidave izjemno visok, zelo malo je zelenih površin za družabnost stanovalcev, otrok, starejših. Po drugi strani vrednote prebivalcev Slovenije kažejo, da pri stanovanjih cenijo prav to, kar v novih soseskah manjka. Poraja se vprašanje, kakšna je pri tem vloga urejanja prostora?

Predavateljica bo izr. prof. dr. Srna Mandič, doktorica sociologije, predstojnica Centra za proučevanje družbene blaginje, docentka za Sociologijo stanovanja in nosilka predmeta Družbeni problemi in javne politike. Raziskuje na področju stanovanja, stanovanjske politike, kakovosti življenja in družbenih problemov.

Dogodek bo potekal v ponedeljek 4. oktobra 2010, ob 16. uri v Projekcijski dvorani v Mestnem muzeju Ljubljana na Gosposki 15 v sklopu praznovanja Dneva za prostor, ki se bo kočal s prosto razpravo in prigrizkom v atriju muzeja.

Svojo udeležbo na seminarju lahko prijavite do 4.10.2010 do 9h na elektronski naslov tatjana.marn@ipop.si. Potrditev naj vsebuje vaše ime, organizacijo in kontaktni e-naslov. Udeležba na seminarju je brezplačna.

Nastopili bodo:

Paulo David, Portugalska
Hans Gangoly, Avstrija
Kenneth Frampton, Velika Britanija
Davor Katušić, Hrvaškaa
Francisco Mangado, Španija
Guihillerme Lassance, Brazilija
Dean Skira, Hrvaška
Mumbai studio, Indija
Maruša Zorec, Slovenija
Peter Zumthor, Švica

Moderiral bo Vedran Mimica.

V sklopu simpozija bo potekala tudi podelitev ORIS NEXE nagrade, promocija knjige ‘My light’ Deana Skire ter dve razstavi: ‘Paromlin’ in ‘Brasilia’.

MESTNA OBČINA LJUBLJANA, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana

PLAVALNI KLUB ILIRIJA, Celovška cesta 3, 1000 Ljubljana

ŠPORTNO DRUŠTVO NARODNI DOM, Prešernova cesta 22, 1000 Ljubljana

ZIL INŽENIRING, d.d., Kersnikova ulica 10, 1000 Ljubljana

2. Predmet in vrsta natečaja:

Študentski, anonimni, enostopenjski, projektni natečaj »Novi Bloudek« za kreativno in funkcionalno obeleženje ograje gradbišča Plavalno gimnastičnega centra Ilirija.

3. Podatki o nagradnem skladu in odškodninah:

1. nagrada 3.000,00 EUR

2. nagrada 2.000,00 EUR

3. nagrada 1.000,00 EUR

Vsem, ki bodo prispevali idejne rešitve, se za zahvalo podeli mesečna vstopnica za novi PGC Ilirija.

Vsi navedeni zneski so v bruto vrednostih.

4. Podatki o prevzemu natečajnega gradiva ter dodatne informacije:

Prevzem natečajnega gradiva:

Vsi zainteresirani prejmejo natečajno gradivo tako, da pošljejo e-mail z zahtevkom po prejemu natečajnega gradiva na e-mail naslov: gregor.cok@gmail.com

5. Čas prevzema natečajnega gradiva in čas dostopnosti dodatnih informacij:

Natečajno gradivo natečajniki z navedbo točnega naslova prejmejo po e-pošti v času od 20.09.2010 do 25.10.2010.

7. Datum in ura oddaje natečajnega elaborata:

Natečajni elaborat je treba oddati osebno, do vključno dne 25.10.2010 do 12:00 ure v vratarski loži (pritličje) Fakultete za arhitekturo, Zoisova 12, ali po pošti na isti naslov, do vključno istega dne do polnoči (velja le datum poštnega žiga oziroma potrdila o oddaji). Hkrati je o oddaji po pošti potrebno pisno obvestiti naslovnika (t.j. Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana). V sporočilu o oddaji po pošti je potrebno navesti šifro elaborata, poštno številko in številko pošiljke, zapisane nad črtno kodo.

8. Naslov za oddajo natečajnih elaboratov:

Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, s pripisom »NATEČAJ- NOVI BLOUDEK – NE ODPIRAJ«

9. Ocenjevalna komisija:

Ocenjevalna komisija:

- prof. Janez KOŽELJ, univ.dipl.inž. arh., predsednik, Mestna občina Ljubljana

- prof. Peter GABRIJELČIČ, univ.dipl.inž.arh., član, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani

- doc. Uroš LOBNIK, univ.dipl.inž.arh., član, Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru

- prof. Ranko NOVAK, član, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

- Ivo KORITNIK , univ.dipl.inž. arh., član, arhitekt iz prakse

- Dejan CRNEK, član, Športno društvo Narodni dom

- Nestor MANKOČ, univ.dipl.inž.gr., član. Plavalni klub Ilrija.

Ocenjevalna komisija lahko povabi k sodelovanju tudi druge dodatne svetovalce ali izvedence za posamezno področje.

ob 13:00

JAVNI PROSTORI V LJUBLJANI

gostje bodo:

dr. Drago Kos (oddelek za urbanizem MOL)

doc.dr. Ilka Čerpes (arhitektka)

mag. Maja  Simoneti (Inštitut za politike prostora)

ob 18:00

POMEN NEODVISNE IN MLADINSKE KULTURE V MESTU

gostje bodo:

doc. dr Vesna Čopič (Ministrstvo za kulturo)

doc. Matjaž Uršič (Center za prostorsko sociologijo)

dr. Nikolai Jeffs (umetnik, predavatelj)

Neven Korda (Zank – zavod za kulturno in umetniško produkcijo).

Tako interaktivne delavnice in plenarna zasedanja kot tudi terenski obiski in večerni dogodki bodo na programu skozi celoten čas konference.

URBACT Letni konferenci bo sledila konferenca “Upravljanje na več ravneh”, organizirana na istem kraju, pod predsedovanjem Belgije EU, v četrtek, 2. decembra 2010 v Liègu.

Veselimo se srečanja z vami v Liègu! Registracija se bo odprla v septembru.

Več informacij v naslednjih Novicah ali na spletu.

Razstavo bo odprl prof. Janez Koželj, podžupan mesta Ljubljana.

Razstava v Mali galeriji predstavlja šest njihovih glavnih projektov: Gospodarsko zbornico Slovenije (1999), panoramski vrt GZS (2004), oglaševalsko agencijo Futura, (2000), vodnjak v Solkanu (2001), prizidek Narodne galerije (2001, 2008) in Športni park Stožice (2010).

Razstava jemlje pod drobnogled načrtovanje in izgradnjo projektov vse od začetne idejne zasnove do končne realizacije ter obenem razkriva tudi pričakovane in nepredvidene spremembe, do katerih je pri posameznih projektih prišlo. Pri tem se pokažejo vodilni koncepti načrtov – ki jih imenujejo »formule« – pri posameznih projektih, o katerih je mogoče razmisliti in jih instrumentalizirati za prihodnje projekte. Razstava na ta način omogoča podroben vpogled v delo; s tem presega običajne arhitekturne razstave in predstavlja bogatejšo platformo diskurza, ki spet poudarja namen biroja SADAR + VUGA, da delujejo v okviru družbene in politične vloge arhitekture ter odgovornosti, ki se jo ti arhitekti jasno zavedajo.

V sklopu razstave bo premierno predstavljena demo verzija dokumentarnega filma o izgradnji nogometnega stadiona in večnamenske športne dvorane v športnem parku Stožice režiserja Damjana Kozoleta.

SOBOTNA ARHITEKTURNA USTVARJALNICA, Poti v gozdu

sobota, 18. september 2010, od 10.00-11.30

vodita: Manica Klenovšek Musil in Mateja Katrašnik, arhitektki

Arhitektki bosta otroke popeljali v domišljijski gozd. V gozdu je ogromno prebivalcev, ki hodijo v skupinah ali so samotarji in imajo različne poti: pod zemljo, po drevesu, po vodi… Na delavnici se bodo otroci osredotočili na eno skupino živali in oblikovali poti. Udeležba je brezplačna, najava ni potrebna.