Trajekt

Spomeniški kompleks (NOB) Na vratih

Arhitekturni vodnik 20. in 21. stoletja po Novem mestu

Spomeniški kompleks Na vratih, ki ga Nace Šumi postavlja “v sam vrh slovenske arhitekture vseh časov”, se nahaja na območju nekdanjega utrjenega dostopa do mesta, na območju edinih kopenskih mestnih vrat preko srednjeveškega mestnega obzidja Novega mesta, od katerih pa se je do posega ohranil le ambient prostorskega grla.

Razvoj avtomobilizacije po II. svetovni vojni je narekoval razširitev in znižanje nivelete nekoč srednjeveške, takrat edine tranzitne ceste skozi staro mestno jedro, zato je mestni urad leta 1950 pripravil načrte regulacije z rušitvijo obcestnih objektov po liniji nove trase. Po izvedeni rušitvi vogala Stare kresije (Študijske knjižnice) so zaradi kompleksnoti problema k sodelovanju povabili konzervatorja Marjana Mušiča, ki je izziv sprejel, kljub nestrinjanju s takšnimi posegi v stara historična jedra.

Naloga je zahtevala poznavanje historičnih prvin kot tudi ustvarjalne reštive: konzervatorja in arhitekta. Zato je avtor predlagal celostno rešitev območja s sosledjem razgibanih prostorskih ambientov: ureditev objekta Stare kresije s spominsko ploščadjo, spominsko ložo vojnih žrtev ter zelenim pomolom, ureditev nasproti stoječe Skabernetove hiše ter ureditev privzdignjenega trikotnega pomola nekdanjega Katarininega trga.

Že odrezan vogal objekta Stare kresije (Okrožni urad, bivši Mestni špital) je rešil z odstranitvijo celotnega ob uličnega krila, razliko v nivojih pa z zasnovo povzdignjene ploščadi. V fasado je tekom gradbenih del, čeprav je s tem kršil (svoja) konzervatorska načela, vključil glavni baročni portal iz porušenega gradu Ruperčvrh, kateremu je potem prilagodil zasnovo celote. Nekdanje arkadno dvorišče stavbe je spremenil v nadkrito stopniščno avlo, ki je bila mišljena kot razstavni prostor. Privzidgnjena spominska ploščad pred objektom vodi na vzhodni strani do spominske lože z rešenimi stebri z gradu Soteska, na zahodni strani pa skozi par stebrov, prav tako s Soteske, na ozelenjeni pomol. V stebrni lopi se nahaja plošča z imeni padlih borcev ter doprsna kipa ključnih figur odpora, Borisa Kidriča in Franca Rozmana – Staneta (kipar Jakob Savinšek). Ozelenjeni pomol se zaključuje s posebno poudarjenim vogalom z visokim kamnitim podnožjem in bronastim kipom Talca (kipar Jakob Savinšek), posvečen internirancem, ki označuje pozicijo severnega oz. levega obrambnega stolpa. Pomemben element pri oblikovanju celote sta strmi štirikapni strehi, ki objekta knjižnice in lope vizualno povezujeta in dopolnjujeta.

V stavbnem sklopu nasproti knjižnice, t.i. Skabernetovi hiši, je Mušič izluščil ostanke južnega obrambnega stolpa. Zaradi znižanja nivoja vhoda so iskali pozicije obstoječih vrat na čelni fasadi, prvotni portal s cestne strani pa je danes francosko okno.

Poudarek trikotnega privzdignjenega pomola na križišču med Glavnim trgom in Kapitljem je na konico postavljen bronasti kip Pesem svobodi, kiparja Jakoba Savinška, z zasaditvijo dreves v ozadju. Stranice pomola so podprte s “kiklopskimi” kamni, ploščad pa je deloma zazelenjena in deloma tlakovana.

Ob preureditvenih delih so naleteli na arhitekturno dediščino, ki jo je Marjan Mušič skrbno dokumentiral, iz nje pa razbral in izrisal rekonstrukcijo poteka srednjeveškega obzidja in oblike fortifikacijske arhitekture Novega mesta ob koncu 16. stoletja.

Večina piscev o slovenski arhitekturi, se danes strinja, da »obnovitvena in ureditvena dela Na vratih gotovo sodijo med njegove (op. Marjan Mušič) najuspešnejše spomeniške poteze«, vendar takratna konzervatorska stroka takšnih rešitev ni poznala ter jih je celo obsojala!

Objekt Stare kresije oz. Študijske knjižnice Mirana Jarca je med letoma 1996 in 2001 na severni strani dobil nov prizidek, ki je delo arhitektovega sina, Marka Mušiča. V Skabernetovi hiši se od leta 1958 nahaja tovarna zdravil Krka. Trikotna ploščad kot spominski prostor nima dodeljenega programa in mogoče tudi zato ni dobro vzdrževana. Življenje bi jih lahko dahnila razširitev okoliških dejavnosti (bar, knjižnica, trgovine, …) z dodano odstranljivo urbano opremo (zaslomba s strani Prešernovega trga, osvetlitev, klopi ipd.).

letnica projekta/izvedbe: 1950-1951 / 1951-1955

naslov: križišče med Rozmanovo ulico in Prešernovim trgom, Trg Borisa Kidriča

avtor(ji): Marjan Mušič (1904-1984, arhitekt), Jakob Savinšek (1922-1961, kipar)

naročnik(i): Skupščina občine Novo mesto

status: 1992 – spomenik lokalnega pomena: javni spomenik, kip, loža

Odlok Ur.l. RS, št. 38/92-1927, 15/2014-480

nagrade: Plečnikova nagrada za dolgoletno raziskovanje arhitekturne dediščine, publicistično in pedagoško delo ter realizacije spomeniške arhitekture (1981)

Trdinova nagrada za urbanistično delo v Novem mestu (1955)

dostopnost: odprta javna površina

nekdanja imena: Gorenja ali Ljubljanska mestna vrata, Katarinin trg

Viri in literatura; nadaljnje branje:

Opis enote nepremične kulturne dediščine© register nepremične kulturne dediščine na http://rkd.situla.org/, evidenčna številka enote: 8722

Mušič, Marjan: Preureditve v Novem mestu glede na regeneracijo historičnih mestnih jeder; v Mušič, Marko (ed)(2002): Marjan Mušič, Arhitektura za vse čase, Novo mesto in Dolenjska, Marko Mušič in Atelje Marko Mušič, Ljubljana, p.24-25, prej iz: Mušič, Marjan (1963): Arhitektura in čas, Založba obzorja Maribor

Mušič, Marko: Marjan Mušič, Arhitektura za vse čase, Novo mesto in Dolenjska, predstavitev monografije; v Marko Mušič (ed): Zbornik Marjana Mušiča, Ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti akademika Marjana Mušiča, Slovenska akademija znanosti in umetnosti

…………………………………………………………………………………………………………………………

Članek v slopu projekta izdaje strokovne publikacije Arhitekturni vodnik 20. in 21. stoletja po Novem mestu (Dolenjski in Beli krajini), ki ga podpira Mestna občina Novo mesto.

MIMOA

MIMOA je globalni spletni arhitekturni vodnik, ki z relevantnimi podatki predstavlja arhitekturne realizacije. Omogoča brskanje po krajih ali programskih sklopih.