Zakaj kreativne zadruge?

Svobodni ustvarjalci so pomembna družbena skupina, ki pozitivno vpliva na razvoj kulture in družbe, vse več ekonomskih teorij pa poudarja tudi širšo gospodarsko pomembnost poklicev in dejavnosti, povezanih z inovativnostjo in kulturo, imenovanih tudi kreativne industrije. Veljajo za hitro rastoči sektor, ki lahko zadržuje, ustvarja in privablja inovativno in izobraženo delovno silo.

Mladi svobodni ustvarjalci na področju kreativnih industrij pri nas po koncu šolanja vstopajo v okolje, v katerem so izpostavljeni priložnostnemu delu, omejenim socialnim pravicam, neurejenemu urniku… V takih okoliščinah je njihov prispevek k družbenemu in gospodarskemu življenju na vseh ravneh omejen.

Bistven dejavnik socialne varnosti je prostor za bivanje, ključen pogoj za delo pa je delovni prostor. Z dostopom do ugodnih prostorov za bivanje in delo bi imeli mladi svobodni ustvarjalci širšo izbiro poklicnih poti, s tem pa bi se bistveno povečal ustvarjalni potencial te pomembne družbene skupine, ki ima za družbo tudi pomemben gospodarski potencial.

Pomembne prednosti za kakovost življenja in delo prinaša povezovanje različnih svobodnih ustvarjalcev v prostorsko povezane stanovanjske in delovne enote – kreativne zadruge – ki omogočajo povezovanje, delitev skupnega prostora, interakcijo, medgeneracijsko komunikacijo, povezovanje med različnimi področji ustvarjanja in aktivno delovanje v lokalni skupnosti.

Dukz

Na teh izhodiščih je osnovano novoustanovljeno Društvo za ustanavljanje kreativnih zadrug (DUKZ), ki za začetek združuje posameznike s področij oblikovanja, arhitekture, urbanizma, likovnih umetnosti, ekonomije, sociologije in prava. Njihovo sodelovanje se je začelo pri projektu Ustvarjalnih skupnosti na pobudo skupine Maja Farol, Inštituta za politike prostora, AVA – Akademije za vizualne umetnosti in ljubljanske Fakultete za arhitekturo, ter se nadgrajevalo pri projektih Boks in Krater Bežigrad.

Društvo je odprto za sodelovanje s posamezniki in organizacijami z vseh področij, saj se zaveda, da lahko projekt v takšnem obsegu izpelje le v sodelovanju različnih profilov. Eden izmed ciljev kreativnih zadrug je tako vzpostavitev mreže posameznikov in organizacij različnih profilov svobodnih poklicev.

Društvo želi biti mrežna organizacija, ki bo skrbela predvsem za promocijo kreativnih zadrug, njihovo vzpostavitev in pomoč pri izvedbi, ter omogočala povezovanje med člani zadrug in trgom. Mreža bo tako služila podpori pri organizaciji, izvedbi in delovanju kreativnih zadrug.

Z vzpostavitvijo kreativnih zadrug želi društvo prispevati tudi k urbani regeneraciji degradiranih območij v mestih. Fizično infrastrukturo zadrug želi namreč vzpostaviti predvsem s pomočjo začasne uporabe obstoječih praznih objektov, opuščenih gradbišč ali uporabe in obnove dotrajanih ali manj vrednih objektov, kot so delavnice, skladišča ipd.

Posamezna kreativna zadruga bo vezana na manjše območje ali sosedstvo, v okviru katerega bo mogoče urediti večje število delovnih ali delovno-bivalnih enot in skupnih, npr. galerijskih ali vadbenih prostorov. Zadruga bo nudila članom tako organizacijsko kot informacijsko podporo. Preko organizacijske mreže bo omogočen dostop do različnih posameznikov, podjetij, organizacij, orodij in znanj.

Baza iskalcev prostorov

Ena prvih aktivnosti društva je vzpostavitev baze iskalcev prostorov za delo in bivanje. V ta namen so v društvu pripravili kratek spletni vprašalnik, k izpolnitvi katerega ste vabljeni vsi svodobni ustvarjalci v kreativnih industrijah, ki iščete ugodne prostore za delo in bivanje. Odgovore bo društvo analiziralo in predstavilo organizacijam, podjetjem in drugim institucijam, s katerimi bo sodelovalo pri vzpostavljanju kreativnih zadrug, nastala baza povpraševanja po prostorih pa bo nudila tudi osnovo za pogovore z lastniki nepremičnin.

Vabljeni torej k nastajanju kreativnih zadrug!

Kontakt: Blaž Murn, predsednik društva

Naslov: Društvo za ustanavljanje kreativnih zadrug, Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana

E-pošta: kreativnezadruge@gmail.com

Facebook: Kreativne Zadruge

Twitter : Kreat_Zadruge

Vsako mesto je kompleksno telo ter ima kot vsak organizem srce oz. centralno točko, preko katere se dnevno pretoči največ ljudi ali pa je položaj tega prostora strateško pomemben za potovanje skozi mesto (npr. železniška postaja, glavni trg). Centralne točke v mestih so bolj glasne ter aktivne kot ostali predeli mesta, do njih večina ljudi goji poseben odnos, saj so hkrati tudi mesta, kjer se ljudje srečujemo oz. prostori, kjer se odvija mestni spektakel. Srce oz. center mesta ima simbolno vrednost za meščane. Francoski filozof Henri Lefebvre analizira ritme gibanja v mestih. Ciklična ter neritmična gibanja se med seboj srečujejo ter proizvajajo nova gibanja. Kompleksni ter nepredvidljivi mestni ritmi so bili podlaga za razvoj inštalacije.

CityBeat simultano prevaja zvok iz centralne točke v Helsinkih, Lizboni, Londonu ter Rigi v srčni utrip. V vsaki od naštetih prestolnic se na centralni lokaciji nahaja mobilni telefon z mikrofonom. Zvok preko 3G povezave potuje do inštalacije  v Helsinkih, kjer je transformiran v srčni utrip. Inštalacija ima obliko betonske kocke, ki se jo lahko dotakne z roko. Vsaka stranica kocke predstavlja eno mesto. Na notranji strani konstrukcije se na vsaki stranici nahaja taktilni pretvornik (bass shaker), ki srčni utrip predvaja na nizkih frekvencah. Nizke frekvence omogočajo, da zvoka ne le slišimo, pač pa tudi občutimo preko vibrirajočih stranic kocke. Čim glasnejše je mesto, tem hitrejši ter močnejši je srčni utrip na inštalaciji.

Mestni srčni utrip je bil razvit na podlagi primerjave s človeškim srčnim utripom, kar pomeni, da se z mestom lahko poistovetimo preko te primarne biološke funkcije. Ta primerjava nam omogoča, da razločimo med zdravim ter nezdravim utripm, aritmijo.

Daljša postavitev inštalacije na javnem mestu nam da priložnost, da srčni utrip mest preverimo večkrat ter v različnih situacijah – npr. zjutraj, zvečer, med stavkami delavcev, volitvami ipd.

Projekt CityBeat je bil izbran na tekmovanju, ki ga je razpisalo Finsko društvo za BioArt. Društvo sodeluje na večji mednarodni razstavi Public Technologies Exhibition pod okriljem Evropskega centra za javno umetnost. V okviru tega bo inštalacija CityBeat šest tednov razstavljena tudi v prestolnici Latvije, z začetkom konec oktobra.

Festival Kamniku daje neko novo energijo, mesto, ki je sicer zelo počasno in tradicionalno pri svojih spremembah, se v času festivala postavi v neko drugo dimenzijo. Eksces in inovativnost sta na enkrat dovoljena, odobravana in celo zaželjena. Torej, idealen čas, da se v mestu manifestira nekaj novega.

Skupaj s skupino Prostorož, grafično oblikovalskim studiem Grafikarna, ter gledališkimi improvizatorji – skupina Blage Veze, smo že pozimi zastavili projekt, kako bi s pomočjo uličnega gledališča razsikali, kaj kamničanom v mestu manjka, oziroma, kako bi le ti mesto radi oblikovali po svoje. Raziskovalni proces smo tako iz nekega ustaljenega okvirja prenesli direktno na cesto, med ljudi, ter jih vpletli v samo dogajanje – raziskovanje.

Ker smo za izhodišče projekta vzeli prostor pred hišo arhitekture Kamnik, kjer štajnovci že nekaj časa uspešno brezplačno svetujemo meščanom, kako si lahko urejajo svoje okolje, je projekt pridobil še več prepoznavnosti med obiskovalci. Da v času festivala lahko pridobiš pozornost mimoidočih, je potrebno izpolniti kar nekaj dejavnikov, vsekakor pa sta močno izstopajoča ”nabiralnik in fasada”, naredila svoje. Ljudje so se začeli ustavljati, komunicirati z improvizatorji,  študenti arhitekture, ter izpolnjevati glasovnice. K celotni kampanji je pripomoglo tudi dejstvo, da se je občina Kamnik, na čelu z novim županom Marjanom Šarcem, odločila, da zmagovalni predlog na koncu tudi realizira.

Kot izredno zanimiv in produktiven prostop k projektu, se je zagotovo izkazala improvizirajoča gledališka ekipa, ki je s svojimi  nenavadnimi liki, k tej raziskavi pritegnila predvsem veliko otrok in mladine. Ta del prebivalcev se nam je zdel posebej pomemben zato, ker ponavadi take ulične ankete mladine pretirano ne zanimajo. Vsekakor imajo oni raje spletna socialna omrežja, kot pa javni mestni prostor. Ravno zato je bilo lepo opazovati, kako so otroci starše dobesedno odvlekli k govorečemu robotu in potem temu robotu zaupali, kaj bi oni radi videli v našem mestu. Starši so idejo nato z našo pomočjo dodelali, zapisali na glasovnico in predlog za otroško igrišče sredi starega mesta je odpotoval v nabiralnik.

No, s komičnim igralskim pristopom smo zagotovo ugotovili, da mladina v mestu potrebuje vse kaj drugega, kot pa ”prekrasen” kamnit tlak in nekaj korit za cvetlice. Skate-park, BMX in kolesarska infrastruktura, otroško tematsko igrišče, Fast-food restavracije in aktivni mladinski center v središču mesta, so bili med najpogostejšimi mladinskimi predlogi. Vsekakor so nas rezultati pozitivno presenetili.

Zaključek projekta se je odvil v četrtek, 18.8.2011, na odru festivala Kamfest. Ekipi improvizatorjev in Štajna, sta s pomočjo kamniškega župana razglasili zmagovalca. Zmagal je predlog, da naj se v Kamniku, v ožjem mestnem središču, poskrbi za izposojo koles. Glede na to, da smo že lansko leto na Kamfestu poskrbeli za brezplačno izposojo recikliranih koles, smo veseli, da se vedno več prebivalcev zaveda pomena alternativnega transporta, ter da je lanski projekt tudi v letošnjem letu dobil nadaljevanje. Prav tako, pa je tudi po zgledu ljubljanskega projekta bicikeLJ, lepo videti, da ljudje opazujejo svet okoli sebe, ter dobre ideje prenašajo v svojo okolico.

Sedaj pa je na potezi občina Kamnik.